Ključna beseda: sanje

»V svojem Partizanskem dnevniku je že leta 1942 zapisal vizionarska, daljnosežna premišljanja, ki segajo globoko v naš čas in so danes še posebej aktualna.«

»Na robovih minljivega, v osredjih duha.«

»Predaš bitko, Ardžuna?«

»Kaj mi pa bo zatemnitev? Saj vendar ni vojna.«

»Ustvaril sem nekaj lepega / nekaj svojega / v to moje te zdaj spuščam / prosim vstopaj počasi / prosim poskušaj razumeti …«

»Rekel je, da me ljubi, da želi biti z mano. / Velike besede, ni še čas zanje. Počakaj malo.«

»Izgubil sem vsako veselje še nadalje zapisovati dogodke iz svojega ubogega življenja. Mar naj kar naprej zapisujem same žalostne stvari? Veselja pa zame tako in tako ni več. Ostale so mi samo še miši.«

»Ta fižol je videl več sveta kot jaz.«

»Gre za eksperiment, kaj lahko verbalna reprezentacija sanj javno sproža s pomočjo avdiovizualnih medijev.«

»Besede, jezik, komunikacija kot taka je že 'psihološka operacija', ki se lahko uporablja za materializacijo, ponavljanje ali reprodukcijo nasilja ali pa dematerializacijo nasilja oziroma travmatičnih vsebin.«

»Kako jih prisiliti, da to 'knjigo' dejansko preberejo.«

»Strinjam se z Muanisom, svoje razumevanje komunikacije kot 'psihološke operacije' pa sem že pojasnil.«

»Bosta morala biti ne le igralca, ampak včasih tudi vzgojitelja in animatorja otrok.«

»Kako se bo okoli 70 otrok odzvalo na predstavo.«

»Vsak posameznik ima svoje sanje, ki v tem svetu ostanejo le sanje.«

»Morda jih najbolj izsanjajo prav tisti, ki so najbolj ranjeni, na dnu, tisti, katerih želje prerastejo strah.«

»Tako ostajamo večni lovilci sanj, tavajoči po poteh, ki si jih gradimo brez smerokazov, ki bi nam odprli pot v neznano.«

»Zbirka mi je pomenila vstop v krog prijateljev, s katerimi sem literarno živel in ki jih ni več. Oživil sem jih skozi sanje, da bi mi pomagali preživeti. Nastajala je v nekakšnem polbudnem stanju. In boleče. Sprva je imela naslov Sanje z mrtvimi, toda pozneje sem pesmim dodajal sanje z živimi, in slednjič vse prepletel v svet, iz katerega je smrt dobesedno izginila. Verjetno tudi bolečina, da je ostal vitalizem nekega drugega jezika. Ki ga razumemo ali pa tudi ne.«

»Ne vem, ali so se tudi tokrat v komisiji kopja kresala kot tedaj. Vem pa, da je danes čas dosti bolj svinčen. In da ministrstvo za kulturo poleg 23 organizacij neodvisne kulture prav zdaj meče na cesto tudi založbo, ki je izdala obe moji nagrajeni knjigi. Morda sem zato še bolj hvaležen komisiji, ki me je nominirala in celo nagradila, kar mi daje upanje, da nas ni malo, ki se upiramo zlu.«

»Skozi 46 sanjskih skic, izrisanih v pesmih v prozi, bralec z veliko mero suspenza sledi nepredvidljivi logiki sanj, ki ji mora hočeš nočeš slediti tudi sanjajoči subjekt, ki je vselej tudi osrednji protagonist sanj.«