Zdaj govori ilustratorka

»To hkrati pomeni, da se ji s tem uresničuje potreba po avtorski svobodi, kar jo gotovo vodi v sproščenost.«

»Pri svojem ustvarjanju Liana Saje Wang nikoli ne neha iskati novih prostorov za likovni napredek. Nenehno išče bližino s tistimi, ki so jim njene ilustracije namenjene.«

»Ni vedela, da premore toliko humorja.«

»To me je najbolj čustveno prizadelo, videti mamo in jo slišati.«

»Podobe kar nastanejo.«

»Dobro je, da imamo toliko dobrih slikanic, ki lahko otrokom pripeljejo kvalitetene vizualne podobe, ki ostanejo za vse življenje.«

»Lahko jim daš manjši nasvet, ne smeš pa jih dajati v kalup. Moraš pustiti otrokom, da gre vse na papir.«

»Sem bila pogumna, sem delala direktno na plošče.«

»Saj to je popolno.«

»Se mi bo oglasila, ko bo končala, potem pa izginila.«

»Kar se nekako ujema s temo knjige: odsotnost.«

»Otrok bo šel hitro na kič, zato mu moramo pokazati, kaj je lepo«

»Otroka ne smeš omejevati, tudi mene niso.«

»Hčerka naj riše, lahko nariše svojega 'bavbava', naj ima 12 nog, naj bo roza in ima rumene pike.«

»Čestitam vsem preostalim nagrajencem in razstavljavcem ter organizatorjem te izvrstne razstave ilustracij.«

»Zelo sem počaščena, vesela in hvaležna za izkazano priznanje mojemu delu, ki ga doživljam tudi kot spodbudo za naprej, za nova ustvarjalna potovanja po prostorih domišljije.«

»Hvala tudi založbi, ki je verjela v projekt knjige, v kateri so zaživele moje ilustracije in odšle na pot po svetu.«

»Sodelovanje je bilo res čudovito in sem hvaležna za takšno izkušnjo.«

»Janischevo besedilo je bilo čudovito in zelo gosto, z več narativnimi nivoji, kar sem želela ohraniti tudi v vizualnem delu.«

»V svoje ilustracije rada vpleta citate in male poklone literarnim junakom in ustvarjalcem, ki jih spoštuje in obožuje.«

»zaznamujejo šarm, humor in svojstvena poetičnost«

»Njene ilustracije sledijo tradiciji, a hkrati z njo niso obremenjene, jo presegajo ter ubirajo sodobno noto in nosijo samosvoj osebni glas«

»Pesmi, ki jih v celoto povezujejo subtilne ilustracije Mateje Kavčič, so hkrati ljubeči obredi spominjanja in poslavljanja.«

»Nekako smo navajeni na to.«

»Nekako se navadiš na to, pogledaš po spletu.«

»Prosim, nariši mi backa!«

»Proti Hudi hosti je letelo nekaj čudnega. Majhen zakrpan balon s čajnikom namesto košare. Zapletel se je v trnove robide in obtičal. Pokrov čajnika se je s treskom odprl. Ven je prilezlo malo bitje, namrščeno. Strašansko besno. V poletni oblekici in s čepico, iz katere sta rasli nekakšni rogovili. Groznovilca! Prebivalci Hude hoste še slutijo ne, kaj jih čaka …«

»Knjiga Koozi, za ilustriranje katere je bila nagrajena, prinaša 'čudovito zgodbo o izgubljenem mačjem prijatelju, premagovanju strahov in iskanju poti od enega do drugega.'«

»Rada je imela prozo in še bolj poezijo, saj so v zadnji stvari 'povedane na tako lep način, pa kratko in jedrnato'.«

»Če ne vidim, se ne morem siliti.«