Zdaj govori predsednik republike

»Ne vem, ali smo vsi skupaj tega sposobni ali ne, ampak kako zelo koristno bi bilo, če bi vsi sprevideli, da se je šlo marsikje korak predaleč in da bi bili sposobni narediti korak nazaj, zato da bi lahko šli potem vsi skupaj lažje naprej.«

»Treba bo najti neke rešitve v našem obnašanju, v reševanju problemov, v načinu splošnega razpoloženja, za kar je politika posebej odgovorna, da bomo lažje premagali krizo in se potem soočili z njenimi številnimi posledicami, ki jih ne gre podcenjevati.«

»V luči tega, kar nas še čaka, morda tudi po koncu epidemije, bi se veljalo zamisliti nad našimi ravnanji, jih nekoliko prilagoditi nujnosti večjega sodelovanja. Da gremo naprej po poti iskanja tistega, kar nas povezuje.«

»Dolgoročne rešitve, vezane na trg dela in položaj delavstva, se ne sme sprejemati brez dogovora v okviru socialnega dialoga.«

»Dokončno opravimo z epidemijo.«

»Hvaležen sem jim, če se bodo odločili, da se bodo cepili.«

»Cepimo varno in brezskrbno.«

»Ko bo prekuženih in precepljenih dovolj ljudi, se bomo lahko odpovedali ukrepom.«

»Najpomembneje je, da se poslušamo, slišimo in upoštevamo. Tudi, da se spoštujemo.«

»Spremeniti moramo odnos do narave, do soljudi in spretneje izkoristiti tehnološke priložnosti za digitalizacijo.«

»Bilo bi sijajno, če bi lahko v času slovenskega predsedovanja napravili kakšen korak naprej glede oblikovanja zdravstvene unije.«

»Gre za politično vprašanje, ki je v izrecni pristojnosti DZ-ja, zato bi bil kot predsednik republike pripravljen sklicati sestanek predsednikov strank in vodij poslanskih skupin le, če bi to z razumevanjem sprejeli predsednik DZ-ja in vodje vseh poslanskih skupin.«

»Vse probleme, ki jih ustvarimo ljudje, lahko ljudje tudi rešimo.«

»Tega upanja ne smemo zapraviti.«

»Sprejela sva odločitve, ki bodo pozitivno vplivale na odnose med Italijo in Slovenijo.«

»Gre za zavržno dejanje, ki terja odločno obsodbo vse demokratične javnosti.«

»Mnenje stroke je jasno in enotno. V bitki s covidom brez enajstdnevnega zaprtja javnega življenja tvegamo zdravje in življenja ljudi. Drugih možnosti in kompromisov ni.«

»Povsod sem naletel na heroje, ki jih navdihuje solidarnost. Po več kot letu dni dela so utrujeni, vendar absolutno prepričani, da bomo naposled uspeli. Nagovarjajo nas, naj nas ne prevzame malodušje in naj ostanemo sočutni in strpni.«

»Prosim vas, poiščimo zdaj v sebi to notranjo moč. Vsak jo ima. Pomagajmo si med seboj in pazimo drug na drugega. Kot vaš predsednik vam popolnoma zaupam, da boste zase in za vse nas storili vse po vaših najboljših močeh.«

»Virusa ne bomo premagali tako, da ga ne bo več, ampak tako, da bomo z njim lahko povsem normalno živeli. Strokovnjaki in znanstveniki so prepričani, da smo naposled zlasti zaradi cepljenja temu zdaj zares najbližje.«

»Treba je videti celotno sliko.«

»Vsi, ne glede na razlike med nami, si želimo, da bi vlada pravočasno ukrepala na začetku tretjega vala.«

»Postajalo je jasno, da bo Slovenija v skladu z odločitvijo ljudi na plebiscitu razglasila svojo neodvisnost in da bo verjetno s tem izzvala Jugoslovansko armado ter morala pokazati svojo usposobljenost v vojaškem spopadu z njo.«

»Voda je ključna za naš obstoj, zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jo zaščitimo.«

»takšno razumevanje narekuje okrepljeno mednarodno sodelovanje in celovit, z ukrepi podprt pristop k ravnanju z vodo«

»V tridesetih letih je bilo storjenih veliko simbolnih in stvarnih dejanj, nikoli pa političnim institucijam oziroma institucijam nacionalnega pomena, kot je SAZU, ni uspelo sprejeti dokumenta, ki bi ubesedil slovensko spravo. To je danes vam, po tridesetih letih, uspelo.«

»Kandidatka izpolnjuje strokovne kriterije za opravljanje funkcije, iz dosedanjih pogovorov pa je mogoče tudi sklepati, da uživa potrebno podporo poslank in poslancev za izvolitev.«

»Preštevilni so se v tem neusmiljenem času poslovili v globoki in boleči osamljenosti, brez zadnjega, nežnega dotika in grenkih solz slovesa njihovih svojcev. Slovo brez pozdrava boli oba. Pri tistem, ki ostane, pusti globoko, nikoli zaceljeno rano.«

»Čez leta, ko se bomo tega časa epidemije spominjali z vednostjo, ki bo drugačna od današnje, bo ta vrba mogočno drevo tisočerih spominov. Takrat bo govorila o negotovosti spopadanja z neznanim, ki ji je bilo v zgodovini malo enakih. O tem, kako je hudournik bolezni, ki ne priznava meja, ljudem pokazal, kaj je v življenju v resnici pomembno – sočutje in človečnost.«

»Slovenija je bila in bo ostala zaveznica širitve EU-ja na Zahodni Balkan.«