»Žalostna usoda, ki je zadela njegov spomenik v Postojni, je podžgala njegove rojake v obmejni Planini.«

»Vsi, ki polagamo vence, spletene iz rož, besed ali glasbe, na te svete kraje nečloveškega trpljenja in premnogih smrti, vemo in gledamo, kako se zlo razrašča. Spoznavamo, da nismo dovolj pogumni, da bi se z njim borili brez omahovanja, brez preračunljivosti in nepopustljivo.«

»Menim, da gre za primer žalostnega psa, ki se ne more več učiti. Nočem biti ta žalostni pes in nimam tega namena.«

»Predpisovati, kako naj se polagajo roke, je zame nekaj absurdnega.«

»Kdor se rodi umetnik, mu polagam na srce, da umetnost ni igra: je nekaj zelo resnega, ki zahteva od nas vse, kar smo sposobni dati.«

»Moje mnenje je, da bi vsak zborovodja moral dobiti Prešernovo nagrado za delo, ki ga opravlja večer za večerom, ki se trudi z ljudmi, da polaga to glasbeno abecedo v usta.«

»Našim rojakom, ki trpijo zaradi posledic potresa, pomagamo s hrano.«

»Zveni, kot da je šel z veseljem v vojno. Žalostno je, kar je sledilo. Tako zelo žalostno je, da je umrl. Ampak kakšen človek je bil!«

»Nisem razumel, da so moje oboževanje in veliki upi, ki sem jih polagal vanjo, pri teh mladih letih delovali nadležno. Če je bilo res tako, se ji opravičujem.«