»Ugotovili so, da je to tako redek pojav, da prevlada varnost. To cepivo je varno. Če primerjamo s kontracepcijskimi tabletami, je tam 1100 venskih tromboz na milijon, tukaj pa je nekaj primerov na milijon. Potem lahko rečemo, da je cepivo tisočkrat varnejše, kot so neke običajne kontracepcijske tablete, pa jih ves svet uporablja že leta in leta.«
»Počutimo se, kot bi preživeli neke vrste gripo. En dan smo zelo utrujeni, s tem moramo živeti, ampak nato to izzveni in posameznik je zaščiten.«
»Zanimivo je, da je tudi učinkovitost v ZDA 72-odstotna, kar je primerljivo z učinkovitostjo AstraZenece, v Južni Afriki in Braziliji pa 57- in 69-odstotna učinkovitost.«
»Družbe Moderna, Pfizer-BioNTech in AstraZeneca že razvijajo različice cepiv, tako da bodo mutacije, ki se pojavijo na novem koronavirusu, vključene v gensko informacijo DNK- ali RNK-cepiva.«
»To bi pomenilo, da bi lahko že prihodnji dan evropski direktorat za zdravje dal pozitivno mnenje in bi hitro lahko prišlo do distribucije. V Sloveniji lahko to cepivo, če bo vse po predvidevanjih, pričakujemo v mesecu dni.«
»Znanstveno je mogoča le ena pot. PCR-test je lahko pozitiven, HAT pa je lahko negativen. Obratno pa je nekaj narobe s testom ali izvajanjem testiranja. S PCR-testi pomnožujemo genetski material. Teoretično je mogoče že ena sama kopija virusa, nobene bolezni, že prisotna v brisu. Potem se virus množi in PCR je pozitiven do konca bolezni. Ko virus že odmre, je genetski material še vedno prisoten in PCR-test je lahko pozitiven. Hitri antigenski testi pa temeljijo na količini virusa, torej mora biti dovolj virusa. Zdaj se razvijajo testi iz sline, kar bo glede odvzema lažje za mladostnike. Vendar mora biti tudi v slini dovolj virusa, saj ga je tam nekoliko manj kot v nosni sluznici ali grlu. PCR-testi so merilo. Hitri testi pa se morajo približati na 85, 90 odstotkov glede na PCR. Hitri antigenski testi bodo zajeli bistveno krajše okno, ko je že dovolj virusa v nosni sluznici in ko je virus še virabilen.«
»Tehnologija omogoča, da se RNA-molekula, ki ima zapis za virusni protein, umesti direktno v sistem nastanka tudi naših proteinov. RNA-cepiva ne prehajajo v jedro in nimajo nobenega vpliva na človeški genom.«
»Evropska agencija sporoča, da te študije še potekajo. Zaradi tega je agencija izdala pogojno dovoljenje ‒ to ne pomeni, da je s cepivom kar koli narobe, ampak da je treba neprestano spremljati in delati nove študije, da bomo v enem oz. dveh letih imeli potrditev tega, kar zdaj piše glede varnosti in učinkovitosti.«
»Ko je virus telo premagalo bodisi na naraven način z imunskim sistemom ali s cepljenjem, se s hitrimi antigenskimi testi pozitivnega rezultata ne bo več dobilo.«
»Mislimo, da bo že v tem letu, torej pričakujemo 25., 26. decembra, kar nekaj držav je pripravljenih. Močno upam, da je Slovenija tudi med njimi.«