Citati avtorja Peter Štumpf

»Škof upanja«

»To je čudovitost, ki smo jo v soboški škofiji vedno negovali kot zaklad našega načina verovanja in prijateljstva.«

»Romanje je ena od oblik skrbi Cerkve na Slovenskem za bolnike, invalide in ostarele.«

»Srečanje nas dela ljudi, pogovor nas približuje ljudem, pogajanja pa nas ohranjajo v miru. Ta proces se nikdar ne neha, je namreč trajen. Že mora tako biti. Ne smemo se utruditi, čeprav pri delu za mir ne preneha skušnjava po predaji.«

»V koprsko škofijo prihajam z globokim spoštovanjem do vseh, ki živijo na njenem ozemlju. Ne prihajam za to, da bi se tukaj šel 'igre prestolov', temveč prihajam preprosto zato, da bi delal to, kar mi nalagajo vest in dolžnosti, ki jih bom spoznaval.«

»To je zame novo okolje, ki ga bom moral spoznati. Ne bom samo pastir, ampak bom tudi učenec.«

»Kar bo glede Rupnika rekel Sveti sedež, bom storil.«

»Samo vera, ljubezen in upanje, ki so srce krščanskega oznanila, odpirajo novo možnost tam, kjer človeško gledano ne moremo pričakovati ničesar več.«

»Naš skupni Bog je Bog miru, ni Bog nemira, ampak miru, in vsi drug drugemu v območju svoje vere privoščimo ta mir. Če drug drugemu miru ne privoščimo, potem nismo verniki, ampak fanatiki. To je večkrat dal jasno vedeti tudi papež.«

»Vse, kar se zgodi v Cerkvi, se mora zgoditi z mladimi.«

»Cerkev ne more oznanjati Kristusa brez mladih. Ne more obhajati zakramentov brez mladih.«

»Ne more delati dobrih del brez mladih in ne more moliti, peti, se veseli in častiti Boga brez mladih.«

»Mladi znate biti dobri sosedje in prijatelji. Nam, starejšim, to gre nekoliko težje od rok.«

»Prosim vas, da nas opominjate, naj se ne obnašamo kot otroci, ki se večkrat skregajo za igrače v peskovniku.«

»Katoliška cerkev po svoji naravi, ki je univerzalna, ne more ostati imuna na to situacijo, kajti Kristus, njen ustanovitelj, je pred smrtjo molil za njeno edinost, kar zavezuje, da kristjani delajo za edinost tako v ekumenskem kot družbenem pomenu.«

»V novem letu želimo več medsebojne povezanosti; da bi iskali to, kar nas povezuje in nam prinaša skupno dobro.«

»Zaradi njegovega usmiljenja smo vsi vredni, da živimo: rojeni in še nerojeni, zdravi in bolni, mogočni in šibki, pogumni in plahi, verni in neverni, pa tudi miroljubni in nemirni.«

»Usmiljenje deteta v jaslicah odpravlja razlike med nami in nas napolnjuje s spoznanjem o Bogu.«

»To nas nagiba k spremembam – ne v grožnjah in nasilju, temveč v pravičnosti in medsebojni ljubezni.«

»Sodelujemo tudi z bolnišnico, katere direktor je tudi voditelj binkoštne skupnosti v Sloveniji in je danes na fronti boja s covidom-19 in epidemijo skupaj z ekipo. Hvaležen sem vsem vernikom, da so molili za to ekipo, da je dobro delala, in še zdaj molimo.«

»Iz Sobote so speljane duhovne in tudi gospodarske ter kulturne poti po vsej pokrajini ob Muri in še čez, vse tja do matične Slovenije, do sosednje Hrvaške, Madžarske in Avstrije.«

»Murska Sobota je oko Slovenije, Prekmurje njena glava in Prlekija ter del Slovenskih goric njegova povezava z ostalimi slovenskimi pokrajinami.«

»Brez naših prednikov nas ne bi bilo in tudi zanamcev brez nas ne bo. V sebi nosimo dolžnosti do naših dednih časti, ki imajo svoje korenine v krščanski veri in vrednotah.«

»Ker smo v Pomurju močno zaznamovani z gostoljubjem, je drža podobe sv. Nikolaja v krožišču v sinhroniji z gostoljubjem in zato prišleke velikodušno sprejema v Soboti, pri tem pa z desnico nakazuje smer k stolnici, kjer je doma oče vsakega gostoljubja, dobri Bog in Stvarnik vseh ljudi in dobrin.«

»Glede na vse, kar se dogaja, ne moremo zaključiti drugače, kot da je ženska neprištevna in da nima stika z realnostjo.«

»Čeprav celo danes med prazničnimi bogoslužji naši obrazni niso vidni, so pa vidne naše oči. Te oči so zaskrbljene.«

»Upam, da bo tudi gospe, ki ji nisem zameril, nasprotno, se mi smili, poskušala pomagati medicinska stroka, da bo lahko zaživela neko normalno življenje.«

»Če odstopi nadškof Zore, odstopim tudi jaz.«

»Vsak škof je pri svojem delu in odločanju svoboden, zato ne more biti suženj vseh mogočih mnenj in zahtev, tudi če so predstavljene kot še tako 'svete' ali 'pravične'; vsak škof je omejen s svojim zdravjem, časom, svojimi močnimi in šibkimi točkami. Ker je samo človek, ne more delati čudežev. Tako nadškof Zore kot vsi škofje, sem prepričan, da delamo po svojih najboljših močeh in z najboljšim namenom.«

»Iz lastnih izkušenj vem, da ti postopki trajajo zelo dolgo in je pri tem treba upoštevati strokovne službe. Zato je popolnoma razumljivo, da se tudi v ljubljanski nadškofiji ne morejo rešiti vsi primeri kar čez noč.«