»Na čaj ali večerjo je k sebi vabil domače in tuje dame. V njihovi družbi je bil Metternich 'kakor petelinček med piškami'. Ni bil pa sam med njimi, vedno je povabil še kakšnega mladega plemiča, da mu je delal družbo.«
»Ko je konec 19. stoletja začel v samozaložbi izdajati svoja dela, ki so se mu zdela najboljša, je zapisal, da ga je politika izčrpala in mu popila moči, zato čuti potrebo, da se vrne k literaturi. Torej je bila literatura zanj nekakšno zatočišče in prostor svobode.«
»Pretresla me je ljubezen, enaka viharju, enaka nevihti! Prišla je pozno, prav tako je prišla, kakor pride časih kakor cvetje v pozni jeseni. Sadu ni rodila, kakor ga ne rodi jesenski cvet. Če me hočete poslušati, vam razgrnem vse.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju