»Tudi zato je še posebej pomembno, da se spoštuje odločitve in priporočila organov, ki presojajo, katera pravila v družbi naj veljajo, da bo dostojanstvo slehernika spoštovano, njegove pravice in temeljne svoboščine pa uresničevane.«
»A vendarle, prav vsaka kršitev je preveč, saj govori o povzročenih krivicah, zato si želim, da bi imela država bolj jasno vizijo, ki bi sledila ustavnemu načelu socialne in pravne države, in ne bi dopuščala regresije že doseženih človekovih pravic.«
»Po mnogih uspehih in spremembah, ki smo jih s sodelavkami in sodelavci dosegli v času mojega mandata na področjih našega udejstvovanja, imam voljo, energijo in željo, da po tej poti skupaj nadaljujemo tudi v novem mandatnem obdobju.«
»Človek mora imeti možnost samostojno in avtonomno odločati o tem, kako bo preživljal svoje življenje in kje. Tega, da ima vsakdo pravico živeti v skupnosti, pa še nismo ponotranjili.«
»Nemudoma je treba vzpostaviti dobro delujoče različne individualizirane oblike pomoči socialnih in zdravstvenih storitev, kot so na primer pomoč na domu, oskrbovana stanovanja, dostopna osebna asistenca za vse oblike invalidnosti, močna patronažna služba in druge. Za vse omenjene storitve je treba zagotoviti, da je o njih javnost na ustrezen in pregleden način seznanjena (po načelu vse na enem mestu).«
»Ob krizah nam to izjemno uspeva, ko nanje gledamo s časovne distance. Vedno znova se moramo opominjati, kako uspešni smo bili takrat, ko smo bili sposobni odgovore na izzive iskati v sodelovanju.«
»Ko smo uspeli pozabiti na politične, zgodovinske, verske, socialne, materialne in vse ostale delitve in na prvo mesto postaviti človeka v stiski, sočutje in solidarnost.«
»Podjetja so obvezana zaščititi človekove pravice in okolje. Glede na podnebno krizo, ki smo jo ob nedavnih katastrofalnih poplavah občutili tudi v Sloveniji, je jasno, da morajo tudi podjetja takoj spremeniti svoje strategije in poslovanje.«
»Slovenska ustava Romom zagotavlja enakopravnost z drugimi državljani, dejansko pa so iz družbe še vedno odrinjeni in izključeni.«
»Z ratifikacijo konvencije bi Slovenija dala jasno sporočilo, da prisilna izginotja niso dopustna v nobenih okoliščinah in da lahko predstavljajo celo zločin proti človečnosti. Ta dejanja pa ne smejo ostati nekaznovana.«
»Konvencija za Slovenijo ni pomembna le na simbolni ravni, ampak tudi z normativnega vidika. Z njeno ratifikacijo bi Slovenija uskladila svoj pravni red z določbami konvencije, ki prepovedujejo vsakršno tajno zapiranje ljudi, ne glede na izredne okoliščine, kot so na primer vojna ali grožnja vojne, notranjepolitične nestabilnosti ali druge izredne razmere.«