Ključna beseda: Maribor

»Katastrofa je v celotni produkcijski kulturni sferi. V Mariboru je ta zelo močna in večina je neodvisna, nevladna. Vsi ti ljudje so zdaj prvič soočeni s tem, da ne bodo imeli od česa živeti, in so v velikih osebnih stiskah.«

»Po desetletju in pol premora ponovno zaganjamo trienale EKO in ga zastavljamo na novo. Zelo smo veseli, da lahko ta dogodek s tradicijo prenesemo v novo tisočletje, z novimi izzivi in pričakovanji.«

»Po premoru 15 let je tu nova edicija, ki bo postavila nove temelje in pravila za ta dogodek, ga spremenila v projekt izven galerijskega prostora, projekt združevanja idej in projekt odkrivanja potencialov, s programom, osredotočenim na mesto in mestno skupnost. S svojo prenovljeno edicijo trienale vstopa v prostor prve industrijske cone v mestu, v zapuščeno tovarno MTT, ki s svojo lego ob Dravi in bližino mestnemu središču kliče po naši pozornosti.«

»To je dokaz, da ljudje zares potrebujejo kulturo in umetnost.«

»Umetnost zmeraj reflektira določena stanja – zanimajo nas umetniški, izobraževalni, vzgojni vidiki, terapevtski pristopi in njihovi učinki.«

»Letos raziskujemo predvsem področje kreativnih refleksij, ob tem pa dajemo prednost ustvarjalcem, ki so svoje priložnosti iskali zunaj Maribora.«

»Smo v sklepni fazi. Pripravili smo vse ustrezne projektne naloge, arhitekti pa pripravljajo zaključno idejno zasnovo, na osnovi katere bomo začeli zbirati projektne pogoje in naprej projektirati.«

»Govorimo o vzpostavitvi mestne galerije, kjer bi omogočili takšne varnostne razmere, da bi omogočali gostovanje občutljivejših razstav. UGM namreč trenutno ne more gostiti takšnih razstav, ker nima ustreznega varovanja oziroma uravnavanja temperature prostorov.«

»Razmišljamo o artkinu z okoli 80 sedeži, ki bi ponujal nekomercialni program, torej takšen, ki ni konkurenca trenutno obstoječim kinematografom v mestu.«

»Za določene programe knjižnice, ki niso nujno potrebni v samem središču mesta, na primer knjigoveznica, iščemo nadomestne prostore, trenutno na Teznu.«

»Jezuiti so brez naše vednosti premestili celotni interier in nas o tem samo obvestili. Stavba torej nima več kapele v pritličju.«

»Ne gre za cerkvico, ampak za povsem običajno stanovanjsko dvonadstropno stavbo drugega avtorja, v katero je Plečnik umestil sakralni interier kapelice, ki ga je zasnoval za prijatelje jezuite.«

»Preverjamo različne scenarije.«

»Kapela Jezusovega srca na Ljubljanski ulici je edina stavba, ki jo je arhitekt Jože Plečnik preuredil v Mariboru. Gre za navzven skromno delo, vendar bogato zapuščino, ki je izjemnega pomena za ves slovenski prostor.«

»Seveda se bojimo neke vrste kolapsa. V tem primeru bo morala na pomoč priskočiti vsa Slovenija, sicer bo katastrofa.«

»Zato je tveganje bolnikov, ki so prišli z njimi v stik, minimalno oziroma skoraj nično.«

»Kot je bilo že ves čas poudarjeno, je nihanje ves čas prisotno. To nihanje ne predstavlja drugega vala, ampak predstavlja dobro epidemiološko delo, ki zajame veliko ljudi in jih napoti v karanteno.«

»Razpleta dogodkov ni mogoče napovedovati. Najbrž bomo več vedeli po drugem krogu testiranj.«

»Največja težava bo izpad zdravnikov nujne medicinske pomoči v ZD-ju. Gre za prehospitalno enoto, ki skrbi za celotno mesto.«

»Kot smo zapisali že aprila, ob svetovnem dnevu knjige ‒ časi, ki jih živimo, so drugačni, in takšna je tudi izvedba letošnjega festivala Slovenski dnevi knjige v Mariboru, ki že vse od leta 1997 poteka v organizaciji Mladinskega kulturnega centra (MKC) Maribor in v partnerskem sodelovanju s številnimi akterji, ki delujejo na področju knjige.«

»Epidemiološka slika, kar se tiče izvora okužb v dotičnem grozdu, je nekoliko zabrisan.«

»Ne hodite v službo bolni, ne jemljite antipiretikov, da bi skrili znake bolezni, si znižali temperaturo.«

»14. marca smo bili prvi, ki smo zapirali in odločno začeli ustavljati širjenje covida. Danes, dva meseca in pol po tem, lahko z veseljem in ponosom razglasim Maribor za covid prosto cono.«

»S svojim zgledom smo bili dober primer ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To mi daje upanje, da nam bo skupaj uspelo tako složno narediti ne le ekonomski preboj, ampak tudi razvoj našega čudovitega mesta.«

»Izmed vseh stereotipov o Judih ni nobeden bolj trdoživ in zanje nevaren kot stereotip o njihovi najtesnejši povezanosti z denarjem.«

»Prevladujoče mnenje – tudi med zgodovinarji – je, da so bili vsi srednjeveški Judje bogati, ker so se ukvarjali s posojanjem denarja za visoke obresti. Ali to drži?«

»So dali temu mestu in regiji ter nastajajoči državi vse.«

»Smrt je marsikje kosila in še kosi, predvsem med starejšim prebivalstvom.«

»Sem pa ponosen, da nam je uspelo z vašo solidarnostjo in pomočjo vseh biti eni najboljših v Sloveniji in Evropi.«

»Ta regija ne bo tako samostojna in ponosna, kot si želimo, če ne bo imela ekonomske neodvisnosti.«