Ključna beseda: Shakespeare

»Agnes je hrbtenica, ki drži družino pokonci, in veliko več kot samo 'Shakespearova žena'.«

»Trpljenje je neizbežno, sugerira njen živalski krik, ko izgubi otroka.«

»Agnes je hrbtenica, ki drži družino pokonci.«

»Trpljenje je neizbežno.«

»Biti ali ne biti.«

»Agnesina družina poroke z revnim učiteljem latinščine ne odobrava, a ker je otrok že na poti, se morajo ukloniti.«

»Njeno trpljenje je osrednja os zgodbe: najprej muka, nato nemočen bes, otopela depresija in na koncu pomirjena sprava z izgubo.«

»Visokoleteča ideja – da ima ustvarjalnost odrešilno moč, ki lahko človeka popelje iz najtemnejše globine obupa.«

»Agnes, ki je s pogledom delno zazrta v onstranstvo, je nesrečo slutila, a se je vseeno odločila za življenje z Williamom.«

»Verjetno ne bi popolnoma zgrešili, če bi rekli, da je ustvaril eno izmed svojih močnejših vlog.«

»Njegove besede so močne, ostro zarežejo v predstavo.«

»Jaz si samo želim, da bi bil med vami mir.«

»Moramo zato (p)ostati nori?«

»Šli smo stran od tega, kar se o Shakespearju govori, in šli v to, kar Shakespeare je.«

»Ko se zakopljemo v preteklost, nam ta veliko pove, ne samo o sedanjosti, temveč tudi o prihodnosti.«

»Vse, kar danes pripisujemo postmodernizmu, je počel že Shakespeare, kradel in jemal od vsepovsod – iz zgodovine in gostilne, od pijančkov, z ulice in dvora, iz vseh smeri in vseh družbenih plasti.«

»Zato je to poklon prvemu postmodernizmu.«

»Ugotovila sem, da je norčeva norost pravzaprav občutljivost, ki pa v današnji družbi ni zares zaželena.«

»Na koncu sem ugotovila, da moraš odpustiti življenju, da je takšno, kot je.«

»To sta Shakespeare in Lorenci. Če mi bo uspelo, pa boste videli na predstavi.«

»Zdi se, da sta za Shakespeara domišljija in sanjarjenje nujna za ohranitev ljubezenskega odnosa ali ustvarjanje umetnosti.«

»Kako si jo bo razsvetlil?!«

»Zakaj mora bit' matura ravn' spomlad'?«

»Vedno več je ekranov, vedno več je manifestacij mehanike, mehatronike in elektronike. Ne samo da substituira, zamenjuje (žive igralce, op. P. B.). Ni več simulacije kot v postmodernizmu. Gre za resničnost. Nov svet je tukaj.«

»Brala sem vas.«

»Želim prebuditi upanje, da bo svet drugačen.«

»Če je bilo do zdaj vse brez smisla, morda pa kakšen smisel šele prihaja.«

»skozi prizmo moči, družinskih odnosov in eksistencialnega zloma razkriva človeško krhkost«

»pripeljalo zanimanje za teme, aktualne v današnjem času: kriza avtoritete, družbeni razkol ter individualna norost v kontekstu kolektivne histerije«

»poznana v več različicah in ima zelo pravljično strukturo. V bistvu je to klasična pravljica.«