»To ni nekaj novega temveč gre za reciklažo v Sloveniji in nima nič opraviti z zagotavljanjem varnosti prebivalcev v Sloveniji, ampak je njihov temeljni namen izhajajoč iz njihovih političnih pristopov. Gre pravzaprav za slabitev in rušitev političnega in varnostnega sistema v Sloveniji.«
»Čeprav je trg razmeroma majhen, številna nemška podjetja črpajo obsežno strokovno znanje slovenskih podjetij, njihovo inovacijsko moč in visoko kvalificirane strokovnjake ter se tako opirajo na tradicionalno dobro sodelovanje, zlasti v avtomobilskem in industrijskem sektorju.«
»Čeprav se gospodarske razmere rahlo izboljšujejo, je še vedno čutiti negotovost glede nadaljnjega razvoja. Glavni razlogi za to so nepredvidljiva gospodarska politika države, trajajoča energetska kriza in vztrajno visoka inflacija. Polovica vprašanih ostaja pesimistična glede stabilnosti gospodarskega okolja v prihodnje, zato bi bilo treba na tem področju nujno ukrepati.«
»Tu ne gre zgolj za teoretično razpravo, vsaka zamuda pri zagotavljanju vojaške podpore pomeni posledice v resničnem življenju. Te posledice se merijo v človeških življenjih, škodi na infrastrukturi in ukrajinskih izgubah na bojišču.«
»Izjemno sem ponosna, da imamo oddajo, kot je NaGlas! na naši televiziji. Izjemno pomembno je to, da oddajo ustvarjajo novinarke, katerih materni jezik je jezik republik nekdanje Jugoslavije. In da mi to slišimo vedno znova, da nas opomni. To se mi zdi nekaj, kar javni servis mora imeti.«
»Ta tip oddaje je bilo nekaj, kar sem dolgo časa zagovarjal in postavljal, kot zahtevo do RTV-ja in države še bolj, kot aktivist znotraj bošnjaških kulturnih društev. Vedno je bil problem, kako z neko našo zgodbo, z nekim našim dogodkom, z nekimi našimi problemi priti v mainstream medije. Tako da s tega vidika je ta oddaja naredila ogromen preskok v smislu prepoznavnosti in vidnosti teh skupnosti v Sloveniji.«
»Vemo, da imajo ljudje iz nekdanje Jugoslavije težave s pridobivanjem dovoljenj za delo in bivanje, jezikovnimi tečaji in podobno, z iskanjem stanovanja, primernega bivališča, šefi v službi, stanodajalci in drugimi. Ampak vsaka od nas novinark, da preživi, je nekje drugje redno zaposlena ali pa opravlja še druga prekarna dela.«
»Če se ne motim, smo začeli februarja, mene pa so doleteli izbrisani. Pripravljala sem prispevek o predstavi Oliverja Frljića, ki je v gledališču v Kranju ustvaril predstavo o izbrisanih. Prispevek je bil dolg kar štiri minute. Mislim, da nikoli pozneje nisem pripravila tako dolgega prispevka!«
»Vsakič znova presenetijo z izbiro gosta. Mogoče si slišal zanj mogoče ne, ga pa spoznaš. Odlični ljudje – talentirani, nadarjeni, delovni. Slovenija ima izredne ljudi, ampak ima tudi prišleke, ki so se integrirali in so odlični.«
»Reforma pravil je ključna za to, da bo schengensko območje odpornejše proti zdajšnjim in prihodnjim krizam na zunanjih mejah EU-ja. Zagotavlja tudi, da lahko ljudje, ki živijo in potujejo v EU-ju, v celoti izkoristijo prednosti potovanj brez notranjih meja.«
»Zgodba romana je psihološka in geopolitična, v njej se prepletata resničnost in njena distopična projekcija. Glavni lik romana je dekle, ki išče svojo identiteto v disfunkcionalni družini ter identiteto svojega očeta – begunca, ki je bil zaradi turškega vdora na Ciper prisiljen zapustiti svoj dom, obenem pa ga je zaznamoval družinski spor, o katerem vztrajno molči in ki vse člane družine pogreza v odtujenost.«
»Stališče komisije je jasno. Ponovna uvedba nadzora mora ostati izredna, strogo časovno omejena in skrajni možni ukrep, če obstaja resna grožnja javni politiki ali notranji varnosti.«
»Izzivi, ki jih navajata članici, potrebujejo skupen odgovor. Zato komisija spodbuja tesen dialog z zadevnimi državami članicami, pri čemer je bil do zdaj dosežen dober napredek.«