Ključna beseda: Slovenija

»Pred tekmovanjem smo se odpravili v trgovine, kjer smo iskali čim bolj podobne sestavine, s katerimi smo astronavtski zajtrk pripravili doma.«

»Poleg določenega energijskega vnosa smo morali biti pozorni na vnos maščob, predvsem nasičenih maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in soli.«

»Po tekmovanju so nam prinesli vrata omaric za vesoljsko ladjo, nanje smo se s ponosom podpisali z imeni in kot ekipa BIC-a Ljubljana. Te omarice gredo skupaj z vesoljsko ladjo dejansko v vesolje.«

»Živimo v zlati dobi raziskovanja vesolja. Skupaj bomo zagotovili, da bo potovanje človeštva na Luno in dlje mirno, varno in transparentno.«

»Pred slabimi 10 leti, ko smo odkrili zlivanje črnih lukenj z gravitacijskimi valovi, ni bilo jasno, kako so te črne luknje v zelo oddaljenih galaksijah lahko nastale in imele tako velike mase. Zdaj pa imamo prvi primer tako masivne črne luknje dobesedno v naši okolici. Ker je ta nastala iz običajne zvezde, lahko prvič zares rečemo, da so tudi bolj oddaljene masivne črne luknje nastale iz običajnih zvezd.«

»Slovenija se pridružuje načelom, vrednotam in pravilom o miroljubni uporabi vesolja kot skupnega dobrega človeštva, določa načela mednarodnega sodelovanja, hkrati pa si s tem korakom odpira izjemno pomembna strateška vrata do sodelovanja tudi v ameriških vesoljskih programih.«

»Slovenija s sodelovanjem v sporazumih izkazuje svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju pri raziskovanju vesolja in se pridružuje svetovnim prizadevanjem za zagotavljanje miroljubne in trajnostne uporabe vesolja, ki je ključna v zlati dobi raziskovanja zvezd. Veselimo se tudi, da bomo izvedeli, kako bi Slovenija lahko prispevala k programu Artemis.«

»Šlo je bolj kot za pogajanja z drugimi državami članicami za prilagajanje in da večjih težav Slovenija pri tem ni imela, saj je bila dobro organizirana tako v Bruslju kot doma.«

»Slovenija je svoj cilj dosegla, ko je postala članica EU-ja, potem je samo še brezciljno tavala po evropskem vesolju.«

»Je res vsega kriv Bruselj?«

»Slovenija morala opravičiti Srbiji, ker je kršila njeno ozemeljsko celovitost s priznanjem Kosova in ker je Varnostni svet ZN-a prekršil vsa pravila o udeležbi na sejah s tem, ko je Osmani dovolil, da je pripeljala domnevne žrtve, ne da bi s tem seznanil Srbijo.«

»Če sem kogar koli užalil, se želim opravičiti celotni slovenski javnosti, vendar se ne nameravam opravičiti slovenskim politikom, ker vodijo odvratno politiko do Srbije in srbskega naroda.«

»Zahtevamo pojasnilo, opravičilo, to ni v duhu dobrih sosedskih oziroma prijateljskih odnosov.«

»Slovenija svoje delo v VS-ju ZN-a opravlja načelno in si iskreno prizadeva za iskanje miru in sprave med narodi. Slovenija je temu zavezana tudi v odnosu do Srbije.«

»Iste standarde uporabljamo pri vseh državah, ne glede na to, ali gre za nasprotnico, konkurentko, prijateljico ali zaveznico.«

»Konflikt med Izraelom in Hamasom v Gazi še naprej izpostavlja velike skrbi glede človekovih pravic. Jasno smo dali vedeti, da mora Izrael slediti mednarodnemu pravu in zaščititi civiliste.«

»Verjamem, da bo delovanje EBA-ja prispevalo tudi k nadaljnjemu razvoju čebelarstva v Sloveniji in da bomo s širšo ekipo prispevali k ohranjanju ter razvoju čebelarstva po vsej Evropi.«

»Najpomembneje se mi zdi, da takoj ustanovimo znanstveno strokovno komisijo za področje kakovosti in varnosti čebeljih pridelkov, ki bo morala vključevati strokovnjake različnih strokovnih področij in različnih območij Evrope.«

»Delo začnemo takoj.«

»Po drugi svetovni vojni, po letu 1954, postala zelo pomorska država, v okviru Jugoslavije pa je bila regionalna velesila s svojim ladjarjem, Luko Koper, s svojimi šolami, fakulteto za pomorstvo. Skratka želel bi, da bi tudi muzej sledil tej ambiciji.«

»Občutljive slike so večkrat naletele na nerazumevanje in tradicionalistično recepcijsko blokado (kot pove tudi sam), čeprav se je dejansko v iskrenem spoštovanju do vseh razsežnosti vidnega (in očesu nevidnega, a evidentno prisotnega) sveta, ki ga je vizualna umetnost sposobna ujeti v svoje dejavno polje, pomaknil do meja slikovnega učinkovanja 'absolutne' podobe. S suverenim vztrajanjem, ko se je odrekel slehernemu oportunizmu, izkazuje etično držo, ki domala nima primerjave v slovenski umetnosti.«

»Ne dopustite, da naš narod in prihodnje generacije propadejo.«

»Predvsem obdobja, ko smo šli iz območja tolarja v evro in smo fiksirali tečaj. To je bilo precej dramatično, ker smo vedeli, da od trenutka, ko bomo šli v to čakalnico za evro, praktično ni več nobenih stopinj prostosti za višjo rast cen v Sloveniji kot v drugih državah.«

»Če pogledamo zadnje številke Evropske centralne banke, vidimo, da je približno 20 odstotkov vseh rezerv vseh centralnih bank na svetu v evrih in da približno 32 odstotkov vseh transakcij na svetu poteka v evrih.«

»Ta trend se bo nadaljeval. Navsezadnje Evropska centralna banka vodi poseben projekt digitalnega evra in morda bomo kmalu imeli tudi digitalni evro, ki bo še dodatno zmanjšal obseg poslovanja z gotovino.«

»Nedvomno so prednosti vstopa v evrobomočje številne. Smo del razmeroma stabilnega območja, to pa zagotavlja predvsem slovenskim podjetjem in gospodarstvu večjo predvidljivost, stabilnost in posledično tudi konkurenčnost.«

»Evro zahteva od Slovencev, kar Slovenci znajo: da smo boljši, konkurenčni in uspešni. Če smo taki, nam evro zelo in veliko koristi.«

»Tako da se mi počutimo kot tujec, kot tujec je tudi sam objekt, razstava in pa konec koncev, kakšno vlogo ima ta um, objekt in umetnost znotraj globaliziranega umetnostnega sveta«

»Prvo vprašanje je bilo: Kaj je to? Ta fascinacija je ostala in glede na to, da je tema bienala Tujci povsod, se mi je zazdelo, da ta objekt lahko nosi vsebino, ki bi jo lahko jaz podala«

»Kaj pravzaprav ta čudna, nestabilna struktura, ki ji rečemo umetniško delo, pravzaprav je in kako jo ta izkušnja, ki jo tukaj ponujamo, opredeljuje«