Ključna beseda: arhitektura

»Morda je res videti, kot da so investicije v interier visoke, v resnici pa temu še zdaleč ni tako, ampak ustvarjamo z investicijmi, ki so popolnoma sprejemljive za slovenski trg.«

»Izhajali smo iz želje naročnice, da je stanovanje v svetlih tonih in da izžareva razkošje na vsakem koraku.«

»V stanovanju živi gospod, ki je ljubitelj umetnosti 'in za svoj življenjski slog potrebuje veliko prostora in malo sob'.«

»Platana je bil eden prvih lokalov, ki je imel dobro kavo, prav takšno, kot je bila v Italiji.«

»Ideja je bila narediti škatlo za urbane boeme in urbane poslovneže, kjer se pijejo campari, caipirinha, martini.«

»Rekord je bil 18 kilogramov v enem dnevu.«

»Malice, ki smo jih stregli, sem poskusila vsak dan. Če ni bila dobra zame, ni bila dobra niti za druge.«

»Vsak dan ob istem šanku, le redkokdo je manku, vse sami stari znanci, v malem vsi pijanci, boemi, hazarderji, ljubimci in bleferji, vsak dan ob istem šanku, vsak dan ob istem šanku.«

»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali: skupaj kot človeška bitja, ki se, ne glede na vse večjo individualizacijo, želijo povezovati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.«

»Vsak teden dobimo na desetine ljudi, zainteresiranih za našo Jugoturo mestnih znamenitosti, zgrajenih med 50. in 80. leti.«

»Zdaj je od razpada Jugoslavije preteklo dovolj časa in ljudje so začeli ceniti jugoslovansko arhitekturo.«

»Velika škoda je, da se taka mojstrovina ne kaže javnosti.«

»Mesto in država bi se v parku Tivoli ponašala z ikonično Katedralo svobode, izvirno zasnovano stavbo slovenskega parlamenta v obliki stožca, postavljenega na kvader.«

»Arhitekt je želel mestni organizem povezati v celoto z odpiranjem perspektiv, kombiniranjem cestnih osi ter ustvarjanjem privlačnih razgledišč in parkov.«

»Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu, a se oče s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej posekajo in šele nato proda zemljišče.«

»Ker je bila kuhinja že umeščena, smo ji morali druge prostore racionalno prilagoditi. Prav tako je bilo v stenah veliko niš in stebrov, ki smo jih poskusili z opremo zakriti in izravnati.«

»To je meščanska hiša na Tržaški cesti, ki je bila leta 1887 zgrajena v neoklasicističnem slogu in kar kliče po štukaturah, profiliranih omaricah in parketu, položenem v obliki ribje kosti.«

»Temne zavese in omare ustvarijo žlahten ambient in poudarijo visoke strope, vendar nismo želeli pretiravati, zato smo jih kombinirali z belimi omaricami. Poleg tega ima stanovanje veliko naravne svetlobe, pa tudi sicer je razsvetljava zelo premišljena.«

»Ta odločitev je bila povsem Anjina: stenska poslikava v krogu se ji je zdela kot okno, ki je vez s preteklostjo stavbe. Tudi sicer je bila ta prenova res tankočutna, predvsem zaradi same zgodovine zgradbe in njene lokacije.«

»Po zaslugi Alda Rossija je Velika mošeja v Córdobi bolj zanimiva kot Alhambra v Granadi, zaradi njene rabe in oblike, ki se je v primerjavi s fosilnim in trajnim značajem Alhambre stalno spreminjala.«

»Cilj tekmovanja je bil ustvariti novo vzdušje na dvorišču, ustvariti prostore, na katerih se počutimo zaščitene, se lahko skrijemo pred soncem, hkrati pa prostore, kjer se kaj dogaja.«

»Moj predlog temelji na zgodovini stavbe. Razumel sem jo kot zbirko plasti, dodajanje informacij skozi zgodovino, prejšnje prenove.«

»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali: skupaj kot človeška bitja, ki se, ne glede na vse večjo individualizacijo, želijo povezovati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.«

»Številne države in mesta so zasnovala svojo Vizijo 2020. In leto je pred vrati. Poglejmo v kolektivni arhitekturni imaginarij, da se proti tej epohalni priložnosti podamo s kreativnostjo in pogumom.«

»Če je bil arhitekturni bienale leta 2018 priložnost za razprave o svobodnem in brezplačnem prostoru (...), si želimo s Hashimom Sarkisom razširiti obzorja na vse teme, ki se dotikajo današnjih načinov sobivanja.«

»Glavna avtobusna postaja je igrišče za domišljijo. Ko razsvetlimo temne prostore s svojimi nastopi, me prevevata radost in ustvarjalnost.«

»Ta stavba je podobna ljudem, s katerimi delam – na videz so popolnoma zmedeni, nerazumljeni in biarni. Ampak ko se naučiš malo več o posameznikih in njihovi strukturi, ko se seznaniš z njihovim notranjim svetom, z vso norostjo – takrat začneš videvati lepoto.«

»To je poseben kraj, ker lahko na enem mestu dobim vse, kar potrebujem.«

»Glavna postaja ima pridih čarobnosti, ki me spominja na temačen urbani gozd.«

»To je prostor pustolovščin, kjer lahko spoznaš najrazličnejše ljudi in se srečaš z različnimi kulturami. Vsakič, ko se sprehodim skozi postajo, naletim na kak nov kotiček, ki je čisto drugačen od vseh drugih.«