Omemba: Anja

»v zavetnih nočeh, ko je čisto tiho in slišiš biti le svoje srce«

»Že ko so ju z Aljažem prvič predstavili, je začutila, da jo je zalila bakrena talina, pod katero je počila debela steklena plošča in premaknila perspektivo.«

»... najraje bi zdrsnila v en sam hip, v neulovljiv zdaj, ki pride in mine, v trenutek, ki je in ga hkrati že ni, spustila bi se v temo, v tišino, v neres in ugasnila vse …«

»Ni lahko gledati, dolgo gledati v oči, ne da bi jih umaknil vsaj za hip, in ni lahko vstopati v zgodbe za njimi, biti del njih, a vendar ostajati nekako zunaj, v času, ki nastopi po času, v življenju, ki dospe, in v tistem, ki gre vedno znova in vsemu navkljub naprej.«

»Besede so nož, razmerje je rezilo noža in ljubezen je njegov lesket.«

»Domislil sem se, da je punk veličastna, avtentična glasba, pravcata askeza naše dobe, le poslušati se ga na žalost ne da.«

»Saj morajo nekje na svetu obstajati potresi in cunamiji, ki odnašajo nevšečne zaročenke? Če je na svetu ali v vesolju kaj pravice, jih lahko naročiš kar po telefonu in se zraven še zmeniš, da odnesejo res samo njo, ne pa na primer tudi laptopa. Nekaj bo vsekakor treba storiti, sicer bo tole trajalo do konca življenja.«

»Podoben sem mu postal, vsa ta sentimentalnost in svetobežnost, občutki, ki se prelivajo čez vse robove, in to tako poetično, da nimaš kam s tem.«

»Prišlo ji je. Prišlo mi je. Obležala sva v tistem seksi somraku od spuščenih žaluzij, šele takrat sem opazil, da sva vse to uganjala v prisotnosti premnogih sobnih rastlin, ki so se držale, kot da imajo o vsem videnem svoje mnenje, popolnoma izoblikovano in seveda tudi popolnoma nezmotljivo.«

»Od nekdaj sem si želela uporabiti domač les, ki je rastel v tem gozdu, a se oče s tem lesom ni hotel kaj dosti ukvarjati, pravzaprav je že skoraj podpisal pogodbo za prodajo zemljišča skupaj z gozdom na njem. Težko ga je bilo prepričati, da se drevesa najprej posekajo in šele nato proda zemljišče.«

»Ker je bila kuhinja že umeščena, smo ji morali druge prostore racionalno prilagoditi. Prav tako je bilo v stenah veliko niš in stebrov, ki smo jih poskusili z opremo zakriti in izravnati.«

»To je meščanska hiša na Tržaški cesti, ki je bila leta 1887 zgrajena v neoklasicističnem slogu in kar kliče po štukaturah, profiliranih omaricah in parketu, položenem v obliki ribje kosti.«

»Temne zavese in omare ustvarijo žlahten ambient in poudarijo visoke strope, vendar nismo želeli pretiravati, zato smo jih kombinirali z belimi omaricami. Poleg tega ima stanovanje veliko naravne svetlobe, pa tudi sicer je razsvetljava zelo premišljena.«

»Ta odločitev je bila povsem Anjina: stenska poslikava v krogu se ji je zdela kot okno, ki je vez s preteklostjo stavbe. Tudi sicer je bila ta prenova res tankočutna, predvsem zaradi same zgodovine zgradbe in njene lokacije.«