Ključna beseda: arhitektura

»Ker je bila kuhinja že umeščena, smo ji morali druge prostore racionalno prilagoditi. Prav tako je bilo v stenah veliko niš in stebrov, ki smo jih poskusili z opremo zakriti in izravnati.«

»To je meščanska hiša na Tržaški cesti, ki je bila leta 1887 zgrajena v neoklasicističnem slogu in kar kliče po štukaturah, profiliranih omaricah in parketu, položenem v obliki ribje kosti.«

»Temne zavese in omare ustvarijo žlahten ambient in poudarijo visoke strope, vendar nismo želeli pretiravati, zato smo jih kombinirali z belimi omaricami. Poleg tega ima stanovanje veliko naravne svetlobe, pa tudi sicer je razsvetljava zelo premišljena.«

»Ta odločitev je bila povsem Anjina: stenska poslikava v krogu se ji je zdela kot okno, ki je vez s preteklostjo stavbe. Tudi sicer je bila ta prenova res tankočutna, predvsem zaradi same zgodovine zgradbe in njene lokacije.«

»Po zaslugi Alda Rossija je Velika mošeja v Córdobi bolj zanimiva kot Alhambra v Granadi, zaradi njene rabe in oblike, ki se je v primerjavi s fosilnim in trajnim značajem Alhambre stalno spreminjala.«

»Cilj tekmovanja je bil ustvariti novo vzdušje na dvorišču, ustvariti prostore, na katerih se počutimo zaščitene, se lahko skrijemo pred soncem, hkrati pa prostore, kjer se kaj dogaja.«

»Moj predlog temelji na zgodovini stavbe. Razumel sem jo kot zbirko plasti, dodajanje informacij skozi zgodovino, prejšnje prenove.«

»V kontekstu, ki ga določajo vse večja politična razhajanja in ekonomske neenakosti, se obračamo na arhitekte, da si zamislijo prostore, v katerih bomo lahko prijazno sobivali: skupaj kot človeška bitja, ki se, ne glede na vse večjo individualizacijo, želijo povezovati med seboj in z drugimi vrstami v digitalnem in realnem prostoru.«

»Številne države in mesta so zasnovala svojo Vizijo 2020. In leto je pred vrati. Poglejmo v kolektivni arhitekturni imaginarij, da se proti tej epohalni priložnosti podamo s kreativnostjo in pogumom.«

»Če je bil arhitekturni bienale leta 2018 priložnost za razprave o svobodnem in brezplačnem prostoru (...), si želimo s Hashimom Sarkisom razširiti obzorja na vse teme, ki se dotikajo današnjih načinov sobivanja.«

»Glavna avtobusna postaja je igrišče za domišljijo. Ko razsvetlimo temne prostore s svojimi nastopi, me prevevata radost in ustvarjalnost.«

»Ta stavba je podobna ljudem, s katerimi delam – na videz so popolnoma zmedeni, nerazumljeni in biarni. Ampak ko se naučiš malo več o posameznikih in njihovi strukturi, ko se seznaniš z njihovim notranjim svetom, z vso norostjo – takrat začneš videvati lepoto.«

»To je poseben kraj, ker lahko na enem mestu dobim vse, kar potrebujem.«

»Glavna postaja ima pridih čarobnosti, ki me spominja na temačen urbani gozd.«

»To je prostor pustolovščin, kjer lahko spoznaš najrazličnejše ljudi in se srečaš z različnimi kulturami. Vsakič, ko se sprehodim skozi postajo, naletim na kak nov kotiček, ki je čisto drugačen od vseh drugih.«

»Saj fraza podnebne spremembe zveni zelo pasivno in mehko, medtem ko znanstveniki opozarjajo na katastrofo za vse človeštvo.«

»Podnebna kriza je največji izziv, pred katerim sta naš planet in stroka. Da pa bi imeli tudi odločilen vpliv, moramo narediti več od zgolj simbolne izjave – tople besede moramo spremeniti v močna dejanja.«

»Danes znova vodimo v svetu tako, da smo prvo večje gospodarstvo, ki je sprejelo zakonodajo za znižanje izpustov na neto ničlo do leta 2050, medtem ko ostajamo zavezani gospodarski rasti.«

»Civilizacija, elektrifikacija, kanalizacija ne rešujejo današnje umetnostne stiske.«

»Notranji umetniški prevrat«

»Nekaj, s čimer lahko delamo, vendarle imamo, in to je material na sami lokaciji, torej pesek (regulit). Na neki način bi to lahko bil verjetno najbolj trajnostno naravnan projekt do zdaj.«

»in v vesolju gre lahko vedno kaj narobe.«

»Arhitekti in oblikovalci pa poskušamo ubrati srednjo pot. Oblikovati poskušamo nekaj z vizijo, poiskati rešitev, ki morda ne bo rešila vsega, bo pa osnovana na znanosti in tehnologiji. Ravno zato poskušamo biti pri svojem delu kolikor se le da realistični.«

»Pozornost bi morali usmeriti v to, kaj nas Bauhaus lahko nauči. Vedno so se ukvarjali z izzivi časa. S pomanjkanjem bivanjskih prostorov, z vprašanjem, kako opremiti domove in kako živeti v modernih časih.«

»Moramo se ukvarjati z digitalizacijo, imamo druge težave – podnebne spremembe, o tem moramo danes razmišljati, v Nemčiji so težave s stanovanji, visoke najemnine, veliko družin si v velikih mestih ne more več privoščiti stanovanj. Kaj storiti, kakšne rešitve lahko najdejo arhitekti za gradnjo socialnih stanovanj? To je treba reševati z novimi arhitekturami, ne pa posnemati starega, tega ne smemo, pa če je še tako lepo videti.«

»Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v centru Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«

»Kaj je vaša prva asociacija ob besedni zvezi 'Plečnikova dediščina'? Poleg celotne urbanistične zasnove, s katero je Plečnik spremenil naš vsakdan v središču Ljubljane, je gotovo pustil veliko nesnovnega, med drugim idejo, da lahko z vnovično uporabo in poceni ter dostopnimi materiali narediš nekaj mogočnega in večnega.«

»Vse je bilo v ruševinah in ni bilo nobene arhitekture, nobenih zgradb, niti mesta. Obdajali so me le barake in zatočišča.«

»Moja prva izkušnja arhitekture je bilo njeno umanjkanje, in začel sem razmišljati, kako bi ljudje lahko obnovili svoje domove in mesta.«

»Nedvomno je ena najvplivnejših osebnosti v sodobni svetovni arhitekturi ‒ v nenehnem iskanju, brez strahu pred spremembami in preizkušanjem novih idej. Njegova arhitektura temelji na globokem razumevanju ne le arhitekture, ampak tudi filozofije, zgodovine, teorije in kulture. Povezal je Vzhod in Zahod, ne z mimikrijo ali kolažem, temveč z ustvarjanjem novih poti.«