»Poročala sem iz Sirije, Iraka, Afganistana ... moram reči, da je Ukrajina morda posebna, ker je tako velika država. Že sama logistika je res velik zalogaj, potem so te prebujajoče se celice znotraj Ukrajine, ki se prebujajo, na to opozarjajo tudi tukaj lokalci, da je treba biti pazljiv, komu zaupaš in kako se premikaš po državi, ceste so postale izjemno nevarne, ampak to je seveda podobno arabskemu svetu.«
»Tukaj z novinarji zelo dobro sodelujemo, si pomagamo morda celo več kot v Iraku ali kje drugje, kjer so se novinarji bolj držali sami zase, in moram tudi reči, da so Ukrajinci izjemno pripravljeni pomagati in cenijo, da imamo novinarji za njih razumevanje, sploh pa to mednarodno podporo, ki jo imajo v Evropi.«
»Pripravili smo tudi nastanitev za ukrajinske otroke brez staršev.«
»Mesto Lvov oziroma Lviv, kot me popravljajo Ukrajinci, je vsaj na prvi pogled mirno. Sem se zatekajo begunci iz vseh krajev, predvsem z vzhoda države in Kijeva, vlaki so polni ljudi.«
»Od torka (danes, op. a.) število beguncev narašča eksponentno, skoraj vsako uro. Z begunci delam že 40 let, vendar tako hitro rastočega eksodusa še nisem videl.«
»Zdaj moramo okrepiti naš odziv, da bi zaščitili življenja in dostojanstvo navadnih Ukrajincev. Odzvati se moramo s sočutjem in solidarnostjo.«
»Družine z majhnimi otroki se skrivajo v kleteh in na postajah podzemne železnice ali pa bežijo, da bi rešili svoja življenja ob strašnem zvoku eksplozij in siren. Število žrtev hitro narašča.«