Ključna beseda: božič

»V sredo, torej tik pred božičnim večerom, predvsem na območju Pohorja pričakujemo kar od 10 do 20 centimetrov snega, po nižinah pa približno od pet do 10 centimetrov. Kot kaže, bo, če kje, božič bel ravno na Štajerskem.«

»December nam je sicer prinesel precej dolgočasno vreme.«

»Vreme se bo razgibalo šele tik pred božičnimi prazniki.«

»Po mnogo letih dela v kuriji še vedno z razočaranjem opažamo, da se določene dinamike, povezane z izkazovanjem moči, željo po prevladi ali sledenjem osebnim interesom, prepočasi spreminjajo.«

»V pravih prijateljstvih nihče ni izkoriščan ali odrinjen na stranski tir, nudi se pristna podpora, spoštujejo se vrednosti in sposobnosti vsakega posameznika, kar preprečuje zamere in nezadovoljstvo.«

»Ni namreč nobene 'nujnosti' in nobene 'zahteve časa', ki bi lahko posameznika prisilili, da bi dajal prednost gmotnim dobrinam pred duhovnimi, minljivemu pred neminljivim. Kdor je napravil takšno usodno izbiro, za to ne sme pripisati odgovornosti nikomur drugemu razen sebi.«

»Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne naredijo blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen.«

»Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v lastni.«

»Sedela je v svojem fotelju z mano v naročju, s prstom sem pesek iz Sahare razmetaval po južni Afriki, vodo iz Viktorijinega jezera sem razburkal in poplavil srednjo in severno Afriko, levi, žirafe in sloni so bežali na jug pred orjaškim prstom iz nebes.«

»Ni namreč nobene 'nujnosti' in nobene 'zahteve časa', ki bi lahko posameznika prisilili, da bi dajal prednost gmotnim dobrinam pred duhovnimi, minljivemu pred neminljivim. Kdor je napravil takšno usodno izbiro, za to ne sme pripisati odgovornosti nikomur drugemu razen sebi.«

»Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne naredijo blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen.«

»Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v lastni.«

»Poslovalnice bank in hranilnic bodo na obe predpraznični sredi odprte do 12. ure.«

»Še posebej v našem času, ki ga zaznamujejo nemiri in vojne, nerazumevanje in konflikti, v času, ki ga zaznamuje neprestano širjenje strahu in vzdrževanje atmosfere strahu, je pomembno, da ohranjamo mir in dostojanstvo ter si prizadevamo, da s svojim zgledom in življenjem gradimo mir in dobro voljo, hvaležni Božjemu sinu za vsa prejeta dobra dela.«

»Veselimo se, kajti danes nebo objema zemljo. Veselimo se, kajti naša radost in iztegnjene roke za bratski objem vsakemu človeku so edini pristni odgovor na skrivnost božje ljubezni do človeka, ki se odvija pred nami.«

»Ob tem začetku svetega leta, vabim vsakega človeka, ljudstvo in narod, naj se opogumi in prestopi prag. Da postanejo romarji upanja, da utišajo orožje in presežejo delitve.«

»Naj utihne orožje v izmučeni Ukrajini.«

»Naj si drznejo odpreti vrata za pogajanja in dejanja dialoga, da dospejo do pravičnega in trajnega miru.«

»Naj se ustavi ogenj, naj osvobodijo talce in se pomaga prebivalstvu, ki je strto od lakote in vojne.«

»Sveto leto naj bo priložnost, naj se podrejo vsi zidovi ločevanja, tako ideološki, ki tolikokrat zaznamujejo politično življenje, kakor fizični.«

»Jezus, večna božja beseda, ki se je učlovečila, je postal na stežaj odprta vrata, skozi katera smo povabljeni vstopiti, da bi odkrili smisel svojega obstoja in svetost vsakega življenja.«

»Pojdimo mu naproti, odprimo mu vrata svojega srca, kakor nam je on na stežaj odprl vrata svojega.«

»Letos smo omejili naše veselje.«

»Vi ste resnično vidno znamenje upanja sredi katastrofe popolnega uničenja, ki vas obdaja.«

»Videl pa sem tudi življenje – ne obupajo. Zato tudi vi ne smete obupati. Nikoli.«

»Ta božič nosi vonj po smrti in uničenju. Ni veselja, ni prazničnega duha. Ne vemo niti, kdo bo preživel do naslednjega praznika.«

»Molimo, da dobrota in ljubezen novorojenega deteta nagovorita otrdela srca ljudi in premagata napuh in egoizem, da bodo vsi ljudje na svetu imeli, kar potrebujejo za dostojno preživetje in življenje.«

»Stopamo v zadnje leto prve četrtine 21. stoletja. Začetek stoletja je zaznamovalo upanje, da bo svet končno začel živeti v spokojnosti, veselju, v miru, v luči. Potem pa so prišli mračni, temni dogodki. Kaj je njihov vzrok? Človekova sebičnost, saj spopadi, napetosti in vojne izvirajo ravno iz sebičnosti, iz človekovega zaslepljenega iskanja osebnih koristi, iz človekovega pohlepa.«

»Brezposelni, begunci, lačni in zlorabljeni; strelski pohodi posameznikov, teroristična ubijanja zaradi ubijanja, vedno nova vojna žarišča, ki jih povzročitelji prikazujejo kot skrb za skupno dobro; tisoči in tisoči smrti še nerojenih in ostarelih, ki se ogrinjajo v leporečje pravic, napredka in usmiljenja.«

»Ni namreč lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca. To je prostor nedosegljive ljubezni, velikodušnosti, gostoljubnosti, pa tudi prostor najhujšega greha in vsega, kar je s tem povezano.«