Ključna beseda: dokumentarec

»vse, ne glede na to, od kod prihajamo, povezuje ista človečnost.«

»Pa je varno?«

»Če sem iskrena, me skrbi.«

»govorita isti jezik.«

»na novo osmislila vlogo prve dame«

»Zgodba o resničnem umetniku, ki je z glasbo preživel vse svoje življenje. Sodeloval z največjimi svojega časa, nam pustil kup nepozabnih del in ostal svoji resnični ljubezni zvest prav do zadnjega diha.«

»Sicer pa bi od tistih »večnih« vsebin omenil za moje pojme najbolj smešen in obenem globoko pronicljiv slovenski film Moj ata socialistični kulak.«

»Rad pa si ogledam tudi kak glasbeni dokumentarec. Izpostavil bi Po svoje, zgodbo o eni najlepših in najboljših balad vseh časov (My Way), katere izvirni avtor ni Paul Anka (kot misli večina), temveč dva francoska avtorja, prvi pa jo je, kot izvemo v filmu, zapel takrat komaj dvajsetletni David Bowie.«

»In seveda zgodbo v štirih dejanjih o največji rock skupini vseh časov, The Rolling Stones. Dokumentarec lepo predstavi vsakega od štirice tako z zvezdniške kot s čisto človeške plati.«

»Spomnim se, da smo se proti koncu sojenja pogovarjali o tem, da bi lahko dala izjavo za medije. Mislila sem si: Če bodo metali stvari vame, bo moja poanta samo še bolj očitna.«

»To je zaključeno, uredili smo leta 2017.«

»Tukaj ne gre zame. Jaz sem izgubila svojo sposobnost govora. Tukaj nisem, da bi povedala svojo zgodbo. Svoje zgodbe nočem več pripovedovati. Pravzaprav nočem več uporabljati svojega glasu. V tem je problem.«

»Kaj sploh pomeni svoboda govora, če si je nihče ne more privoščiti?«

»Te tip lahko toži, ti pa moraš potem na sodišču dokazati, da govoriš resnico. To seveda ogromno stane in večino žensk bankrotira.«

»Izid tistega sojenja je bil odvisen od mojega sodelovanja. Ko sem se prvič sestala z Jennifer Robinson, sem takoj videla, da razume širšo sliko.«

»Spomnim se, da smo se proti koncu sojenja pogovarjali o tem, da bi lahko dala izjavo za medije. Robinson me je vprašala, ali sem prepričana.«

»Moč mi daje, ko vidim, da so drugi prevzeli vajeti tega boja.«

»V njej živijo trije bratje, ki ohranjajo večstoletno tradicijo planšarstva in sanjajo o drugačni prihodnosti.«

»Vonj ima izjemno moč: v nas lahko prebudi tudi pozabljene dogodke, nas v trenutku vrne v pretekli čas in prostor.«

»Film je predvsem senzorična izkušnja. Gre za poseben način komuniciranja in razumevanja vremenskih pojavov, vetra, harmonije ovčjih zvoncev, približevanja volkov in krikov orlov – za svet, v katerem besede niso potrebne.«

»Mediji poročajo o tem, katere nove ladje bomo gradili in kupovali, za koga bomo izdelovali drone, koga bomo novačili v vojsko (... ) Ne ve se več, kdo je prijatelj in kdo sovražnik.«

»Tega nisem mogel predvideti - da bo ta film danes povezan z bojem proti militarizaciji.«

»Neverjetno je, kako je filmu, ustvarjenemu povsem zunaj normativov in pravil dokumentarnega filma, uspelo prepričati in nagovoriti občinstvo po vsej Evropi. Zares smo veseli, da sta zmagala ustvarjalnost in navsezadnje iskren antifašizem!«

»To, da se film Fiume o Morte! tem občutjem zoperstavlja – da v boju proti vse očitnejšim silam fašizma, imperializma in militarizma povezuje skupnost, jo dejavno organizira, zgodovino bere skozi prizmo sodobnosti in vse to počne igrivo in humorno –, je dosežek, ki presega filmsko ustvarjalnost. Gre za majhno, a pomembno družbeno zmago.«

»Gre za majhno, a pomembno družbeno zmago.«

»Produkcijo smo zagnali v novembru, snemamo pa zdaj, tako da gre za dokumentiranje vsakdanjega življenja, tega, kaj počnem in kakšne obveznosti imam.«

»Gre za sprotne stvari, od selitve tranzicijske ekipe v Belo hišo, pakiranja in rekrutiranja mojega osebja do urejanja pisarne prve dame in vsega, kar je potrebno, da rezidenco spremeniš v dom, da najameš ljudi, ki jih potrebuješ.«

»Ponosni sionist.«

»Mislim, da se z OHO-filmom ohojevske ideje vračajo ob pravem času.«

»V času, ko razpada svet, v katerega smo verjeli, nas OHO spet nagovarja s preprostimi idejami.«