»Če imamo vsaj enega, ki se postavi na stran žrtev, zaščitnika, potem ta hierarhija razpade, ni več smešna, ni več dinamike, da bi kdo plezal po hierarhiji navzgor in pridobival moč. In če se jih na stran žrtve postavi še več, nasilja ni več.«
»Bolj kot to, da odhitimo na naslov nasilneža, bi bilo po mnenju gostje primerno, da se pogovorimo s svojim otrokom, obvestimo šolo, skličemo skupni sestanek in da znamo videti še drugo plat.«
»Zakonodaja je takšna, kot je, in verjamem, da imajo zvezane roke. A pri delu se pokaže, da so do 1. ali 2. opomina nasilneža v šoli še obravnavali, do 3. opomina, ki pomeni izključitev, pa se dogodki kar vrstijo in se ne zgodi nič.«
»Delo je temelj našega družbenega in gospodarskega življenja ter ključni dejavnik za blaginjo posameznika in skupnosti. Zato je nujno, da se zavedamo pomena poštenega plačila in dostojnih delovnih pogojev za vse delavce.«
»Upam, da vsi, ki živimo v tem prostoru – Slovenci, Italijani, Furlani, prišleki iz vseh koncev sveta – ne bomo dovolili, da nas ti izbruhi jeze in strahu potrejo, temveč bomo ostali močni in krepki.«
»Nagovoril sem svet čudežnega sožitja, povezanosti, soodvisnosti, in dobil odtis, odtise nepojmljivih razsežnosti. Ne da se jih spraviti v pojme. So izven časovnih razsežnosti, ker so prekrivajoče se fotografije posnete v različnih trenutkih. Običajno fotografija razkriva sinhronost istega trenutnega, I am je pa brezčasen.«
»Mislimo tudi, da je oder prostor za to, kar je vidno v družbi, ali za to, na kakšen način so vidne stvari v družbi.«
»Celotna ideja je bila, da imamo v naši sredini različne ljudi, ki govorijo o nas z neke druge perspektive, na način, kot nas vidijo, in da na naši sceni izrazijo svoj umetniški jezik, ki nam manjka ali nas lahko na neki način preseneti.«
»Mislim, da se napredek družbe kaže tudi v tem, da ljudje delajo manj in živijo več. Naša družba pa gre točno v obrnjeno smer: še pred tridesetimi leti je večina ljudi imela eno službo, zdaj imajo mladi po dve, tri in skoraj nobenega prostega časa več.«