»Po eni strani smo imeli, na žalost, idealne pogoje za njeno raziskovanje, saj je v času epidemije gojišče ksenofobije raslo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za to: bili smo zaprti v svojih stanovanjih, nismo imeli možnost za pravo socializacijo, vsi sm bili prilepljeni na družabna omrežja, kjer sta ta gnev in sovražni govor rasla.«
»Vedno sem sanjal o nekem drugem času, o pravičnejšem času. In demonstracije so se mi zdele, in v večini primerov so, pot odprave krivic, ki so se nakopičile do te mere, da morajo ljudje izraziti svojo voljo s skupinskim in z javnim nastopom.«
»Vse začne z gibom – z instinktom, ki ga imamo vsi – in ples je gib, izpopolnjen za sporazumevanje. Brezhibna tehnika je pomembna in impresivna, a nazadnje je pomembno le to, kar plesalec z gibom izrazi.«
»Ljudje so zaprti kot školjke, kot pozabljeno vino v kotu kleti. Utrujeni so, še več, imam občutek, da se počutijo zlorabljene. Zlorabljene od medijev, od politike, od znanosti. Od vseh delov družbe, ki so jim včasih, če ne že zaupali, vsaj podzavestno verjeli.«
»Najbrž bo ta virus tako ali drugače izzvenel, ampak to bodo površno zašite rane na močno, močno zveriženem truplu družbe, ki ga ta epidemija pušča za sabo. In ko še umetnost dreza v te rane, odziv ne more biti drugo kot upor. Gnus?«
»Vse kaže, da smo v epidemijo vstopili z že načeto družbeno klimo, politično nestabilnost iz obdobja vlade Marjana Šarca je zamenjala koronakriza, sprostitev poleti ni trajala dolgo, zdaj pa se soočamo s posledicami dolgotrajnosti epidemije, pandemično utrujenostjo, hkrati pa z neko drugo obliko politične nestabilnosti.«
»Vlada je, vsaj na papirju, zopet manjšinska, padata ji tako politična podpora kot zaupanje pri upravljanju epidemije in njenih posledic, del družbe, ki je z njo bolj nezadovoljen, je še večji, kot je bil v primeru njene predhodnice, raziskave podpore strankam ob tem kažejo na vse bolj izrazito politično polarizacijo.«
»Nas, družbo, čaka veliko dela. Ne, nismo imuni, izolirani, odrezani od sveta in ni res, da se predsodki, ki so se gradili in krepili skozi stoletja, niso dotaknili naših krajev.«
»Pogosto slišim, da pri nas rasizma ni. Morda je tako zato, ker ga povezujemo le s hudimi nasilnimi obračunavanji, kot jih poznajo v ZDA, in ker pozabljamo, da je nestrpnost na podlagi polti le ena od oblik rasizma. Naša družba ni izjema.«