Ključna beseda: družba

»Javna debata je v času zaprtja mej in izolacije bistvena, ker nas je v soočenju z drugimi manj strah.«

»Po eni strani smo imeli, na žalost, idealne pogoje za njeno raziskovanje, saj je v času epidemije gojišče ksenofobije raslo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za to: bili smo zaprti v svojih stanovanjih, nismo imeli možnost za pravo socializacijo, vsi sm bili prilepljeni na družabna omrežja, kjer sta ta gnev in sovražni govor rasla.«

»Obdobju, ko je izdatno eksperimentiral s formo in sintakso, je po letu 2000 sledilo Sorokinovo spogledovanje s fantazijo in znanstveno fantastiko.«

»V tej z nasiljem naphani novi Rusiji stopi v prvi plan Andrej Danilovič Komjaga, vladarjev opričnik, član brutalnih 'pasjeglavcev', elitne varnostno-obveščevalne enote.«

»Opričnikov dan v za Sorokina značilno sočnem, s slengom prepojenem, mestoma tudi arhaičnem jeziku slika sprevrženo podobo privilegirane elite.«

»Vedno sem sanjal o nekem drugem času, o pravičnejšem času. In demonstracije so se mi zdele, in v večini primerov so, pot odprave krivic, ki so se nakopičile do te mere, da morajo ljudje izraziti svojo voljo s skupinskim in z javnim nastopom.«

»To zahtevamo še danes.«

»Ni kaj čakati, Stojko nas bo že našel, kot nas je zadnje pol stoletja.«

»Apatija pač ni fotogenična ...«

»Tone je vedel praktično za vse, kar se bo zgodilo. Ni povsem res, da fotoreporterji pridejo do dobrih fotografij zaradi tega, ker so se po naključju znašli nekje.«

»Družba je kot čezoceanska barka. Skupnost ljudi, ki mora najti skupen cilj plovbe.«

»Vse začne z gibom – z instinktom, ki ga imamo vsi – in ples je gib, izpopolnjen za sporazumevanje. Brezhibna tehnika je pomembna in impresivna, a nazadnje je pomembno le to, kar plesalec z gibom izrazi.«

»Ne glede na plesno zvrst je to tisto, za kar si prizadeva sleherni plesalec.«

»Plesalce nas pogosto občudujejo zaradi naših telesnih zmožnosti, a naša duševna moč je še večja.«

»Ples je umetnost, ki so jo poznala že primitivna ljudstva in se z njo izražala, zahvaljevala, prosila.«

»Je najbolj pristno izražanje človekovega čustvovanja, pojmovanja, razpoloženja. Je veselje, je žalost, je hvaležnost, je jeza, je obup ...«

»Plešite, ko ste veseli, plešite, ko ste jezni. Plešite vsak dan in vedno. Ples ostaja med nami živ in prav nič na tem svetu nam ne more vzeti te vrhunske umetnosti.«

»Za njeno imunitarno diktaturo nič ni tako nevarno kot dotik.«

»Zlovešča politična koreografija je postala del našega vsakdana.«

»Ljudje so zaprti kot školjke, kot pozabljeno vino v kotu kleti. Utrujeni so, še več, imam občutek, da se počutijo zlorabljene. Zlorabljene od medijev, od politike, od znanosti. Od vseh delov družbe, ki so jim včasih, če ne že zaupali, vsaj podzavestno verjeli.«

»Najbrž bo ta virus tako ali drugače izzvenel, ampak to bodo površno zašite rane na močno, močno zveriženem truplu družbe, ki ga ta epidemija pušča za sabo. In ko še umetnost dreza v te rane, odziv ne more biti drugo kot upor. Gnus?«

»Vse kaže, da smo v epidemijo vstopili z že načeto družbeno klimo, politično nestabilnost iz obdobja vlade Marjana Šarca je zamenjala koronakriza, sprostitev poleti ni trajala dolgo, zdaj pa se soočamo s posledicami dolgotrajnosti epidemije, pandemično utrujenostjo, hkrati pa z neko drugo obliko politične nestabilnosti.«

»Vlada je, vsaj na papirju, zopet manjšinska, padata ji tako politična podpora kot zaupanje pri upravljanju epidemije in njenih posledic, del družbe, ki je z njo bolj nezadovoljen, je še večji, kot je bil v primeru njene predhodnice, raziskave podpore strankam ob tem kažejo na vse bolj izrazito politično polarizacijo.«

»Nas, družbo, čaka veliko dela. Ne, nismo imuni, izolirani, odrezani od sveta in ni res, da se predsodki, ki so se gradili in krepili skozi stoletja, niso dotaknili naših krajev.«

»Pogosto slišim, da pri nas rasizma ni. Morda je tako zato, ker ga povezujemo le s hudimi nasilnimi obračunavanji, kot jih poznajo v ZDA, in ker pozabljamo, da je nestrpnost na podlagi polti le ena od oblik rasizma. Naša družba ni izjema.«

»Ali se ne bi mi, vsi skupaj in vsak zase, malo navadili pomisliti, preden kaj rečemo, in se postaviti v kožo drugega, preden bleknemo, kar nam pade na pamet?«

»Materinščina posameznika je pravzaprav naključje.«

»Še tako zapleteni pravni ali znanstveni, matematični in umetniški procesi se na koncu, ko jih je treba razumeti in uporabiti, izrazijo v slovenščini.«

»Jasno je, da so se meje zaprle, a to ne sme biti razlog, da ne razmišljamo, da se bodo nekoč ponovno odprle.«

»Kratke so obrazložitve nekih dejanj ali pa sploh manjkajo.«