Ključna beseda: druga svetovna vojna

»Sovjetske sile so bombardirale tik pred svojimi napredujočimi četami, brez načrtov, zato njihovi podatki niso dobri.«

»V Mariboru je bilo odvrženih nekaj več kot 30.000 bomb.«

»Bilo nas je kakih petnajst, dvajset vnetih smučarjev.«

»Najraje smo smučali na Skedenskih terenih, ki so imeli dober sneg.«

»Zunaj konkurence je zmagal neki italijanski vojak iz Cortine d’Ampezzo.«

»Finžgar pa ga je povabil za merilca daljav pri skokih.«

»Umetnosti ne dojema le kot igro, ampak kot nekaj terapevtskega, nekaj, kar lahko razloži človeško izkušnjo, ne samo našo, ampak tudi to, kako je bilo recimo našim dedkom med drugo svetovno vojno.«

»ne zato, da bi užalostili, ampak zato, ker je prav, da se vsem trpečim in umrlim poklonijo na primeren način.«

»Prav je tudi, da po osmih desetletjih od konca druge svetovne vojne odpremo tudi katero izmed poglavij, na katere kot skupnost ne moremo biti ponosni, in da se od njih na tak način morda poslovimo. Prav je, da se te zgodbe pripovedujejo, da so ljudje o njih seznanjeni, da znajo ravnati danes in razmišljati, kako živeti jutri.«

»Zdi se mi prav, da bo vsak, ko bo šel mimo table, videl, da je potem, ko je nemški okupator zapustil Slovenijo in se je Evropa veselila svobode, v Sloveniji tragedija trajala še naprej.«

»Avto se je ustavil tukaj nekje pri Petričku. Sestro, staro devet let, in brata, starega šest let, so posadili v gozd na tla. Jaz sem bil star dve leti in pol, zato me je mama obdržala pri sebi, a so me potem iztrgali mami in me porinili med brata in sestro, avto z mamo pa je odpeljal in je nismo nikoli več videli.«

»To vprašanje je bilo 'z nemškega vidika pravno in dokončno rešeno'.«

»Vprašanje odškodnine še ni pravno rešeno.«

»Skupen nadzor območja Baltskega morja in vzhodnega krila Nata je za Berlin 'visoka prioriteta'.«

»Ob gledanju slike ne vemo, kakšna je zgodba ali kdo so ljudje na njej. To je zrcalna podoba Amsterdama: zrcali nam podobo tega, kar smo danes.«

»Ko sem se v poznih 90. letih prvič preselil v Amsterdam, sem bil obdan z nedavno zgodovino. Zdelo se je, kot da sem obdan z duhovi.«

»Moja hči je obiskovala šolo, ki je bila nekoč judovska šola, v neki drugi pa je imel štab SS-a. To nas vsak dan zaznamuje.«

»Recimo, da živiš v Amsterdamu v 17. stoletju. Ni se ohranilo veliko sledi iz konkretno tega obdobja, vendar čutil sem, da se sočasno odvijajo tri pripovedi: tista iz 17. stoletja, iz časa vojne in sedanjega časa.«

»Ta del zgodovine je viden zgolj v spomenikih, postavljenih pozneje – na prvi pogled pa je nekako neopazno.«

»Ponosen in ganjen sem ob koncu spominske slovesnosti na Rabu, ki dokazuje, da svoboda, človečnost, dobro, prijateljstvo med narodi ter svet brez meja vedno znova zmagujejo in vodijo naprej.«

»Zahteve po vojni odškodnini od Nemčije za ogromno škodo, ki jo je med drugo svetovno vojno utrpela Poljska, je večkrat izrekla nacionalna konservativna opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS).«

»Kot država na prvi bojni črti, kot najpomembnejša država na vzhodnem krilu Nata, Poljska potrebuje pravičnost, resnico in jasne odnose z Nemčijo, vendar potrebuje tudi odškodnino od nemške države.«

»Zahteve po vojni odškodnini od Nemčije za ogromno škodo, ki jo je med drugo svetovno vojno utrpela Poljska, je večkrat izrekla nacionalna konservativna opozicijska stranka Zakon in pravičnost (PiS), ki je podprla volilno kampanjo Nawrockega.«

»V povsem razčlovečenem svetu taborišč je bilo treba ohranjati tudi neko človeškost, neko dostojanstvo, kar so počeli interniranci z ustvarjanjem, pa tudi z navezovanjem stikov.«

»Bolan posameznik = miren posameznik.«

»Vsekakor odgovoriti, da bomo sporočali. V bistvu pa bomo naredili tako, kot se nam bo zdelo prav.«

»Interniranci, ki so se vrnili z Raba, so bili kdaj v tako slabem stanju, da jih še domači niso prepoznali.«

»Ta težka izkušnja v njihovem življenju tako velik presek, da so do konca del svojega bivanja usmerjali v ohranjanje spomina.«

»Gledali so jih postrani, nekatere so celo priprli. Domovi so bili razrušeni, opustošeni, izropani in začeli so praktično iz ničle.«

»To je dokaz, da gre za odporen narod, ki se je prilagodil težavam, ki so bile strašne. Moram pa povedati, da je to najbrž ena zadnjih proslav, ki jih lahko naredimo s tako starimi udeleženci. Sem vesel, da nas je vendarle še toliko živih, ki lahko povemo, kako je to potekalo.«