Ključna beseda: fotografija

»Tudi ko ne fotografiram in se gibljem skozi prostor, opazujem svetlobo, barve, poglede, kompozicijo. Ta podoba torej ni nastala naključno, pa tudi ne z namenom prijave na natečaj.«

»Svetilnik s svojo pojavnostjo nevsiljivo, a hkrati močno zaznamuje prostor, v katerem stoji. Z drugimi besedami prostor spreminja v kraj in ga na novo definira. Arhitektura je globoko vpeta tako v fizični kot tudi miselni svet.«

»Fotograf namreč ne le dokumentira, temveč s svojim delom (re)konstruira vidni svet; skozi ustvarjanje podobe (pre)oblikuje arhitekturo, prostor, materialnost – in s tem realnost samo.«

»Filmi so stari komaj dobrih sto let. Predstavljajte si, da bi bilo slikarstvo ali glasba staro pičlih sto let! Ne vem, v katero smer se bo filmska umetnost razvijala, a ogromno mi pomeni, da mislite, da sem njen pomemben del.«

»Posneli smo film o možaku, ki je izumil atomsko bombo – v dobrem in slabem zdaj vsi živimo v Oppenheimerjevem svetu. Zato bi nagrado rad posvetil vsem mirovnikom.«

»Tukaj ne gre zame, ampak za ekipo, ki je združila moči in ustvarila nekaj, kar je večje od vsote svojih delov.«

»Tako dolgo sem si želela biti drugačna, zdaj pa razumem, da sem morala biti samo zvesta sebi. Hvala, da me vidite.«

»Tole vlogo sem potreboval bolj, kot je ona potrebovala mene, in zaradi nje sem boljši človek.«

»To mi je v čast. Ampak najbrž sem prvi režiser, ki na tem odru pravi: Želim si, da ne bi nikoli posnel tega filma – v zameno za to, da Rusija ne bi napadla Ukrajine, da ne bi umorila več deset tisoč mojih rojakov, da ne bi zasedla naših mest – a ne morem spremeniti zgodovine.«

»Včeraj sem imela nočno moro o tem.«

»Wesa ni tukaj, ker doma gradi dioramo iz rebrastega žameta.«

»Igralca nisem videl s takim zanosom jesti bruhanja že vse od Gerarda Depardieuja.«

»Kaj ploskate, vi ste tisti, ki niste glasovali zanjo!«

»Svetilnik se dviga v jasno nebo, njegova izčiščena oblika pa nas presune v kontrastu z obalno pokrajino.«

»Sopostavitev samotne silhuete z neskončnim obzorjem ustvari trenutek refleksije, brezčasja in povezave s prostranostjo oceana.«

»Počaščena sem, da so moje delo prepoznali med toliko nadarjenimi fotografi z vsega sveta.«

»Možaka ubil iz upravičenih razlogov.«

»Sina dal v sirotišnico.«

»Cilj razstave je mlajšemu občinstvu s pomočjo fotografij približati občutke in čustva, starejšega pa spomniti na ta neki lepši in srečnejši čas. No, zdaj ... Kateri čas je to?! Vse je v očeh opazovalca. Za nekoga so to osemdeseta, za nekoga je to čas do pojava mobilnih telefonov, družbenih omrežij, epidemij, velikih grdih vojn ... Zame, kot avtorja te razstave, je to čas od polovice osemdesetih do konca teh.«

»Predvsem se počutim privilegirano, ker je Dragan Teodorović - Zeko, krasen človek in fotografski mag, svojo razstavo in monografijo poimenoval po mojih verzih. To so bili neki lepši in srečnejši časi.«

»Bolje rečeno, Zeko fotografira ljudi, ki so pomembnejši od samih izvajalcev, ki se nesebično dajejo, brez rezerve, ki z interakcijo ustvarjajo koncerte za veličastne dogodke, dvourne pravljice, v katerih se začasno pozablja surova realnost, ki nas obkroža.«

»Snovanje filma se je 'začelo s prebiranjem dedkove poezije po zelo dolgem času. (...) Na Majskem Vrhu je imel svojo ljubo počitniško hiško, z majhnim vrtom in vinogradom. Moji otroški spomini nanjo so polni rojstnodnevnih praznovanj, trgatev in gobarjenja po haloških gozdovih.'«

»Ko sem prebiral njegovo poezijo, sem imel občutek, da dedka spoznavam na novo, da dojemam Haloze skozi njegove oči. To 'trdo, zbito zemlo' in podobe iz svojega otroštva, ki so ga tako zaznamovale, da jih je moral izpisati v svoji poeziji.«

»Njegove fotografije, podčrtane z dedkovimi verzi v mojih mislih, so me močno zaznamovale. Dojemal sem jih kot univerzalno, a hkrati zelo osebno zgodovino neke družbe, skupnosti. Počutil sem se dovolj angažiran, da se lotim odkrivanja krajev, ki vzbujajo tako intenzivno ustvarjalnost.«

»Na poti snemanja tega 'haloškega filma' smo spoznavali izjemne ljudi, ki so bili pripravljeni z nami deliti delčke svojih življenj, spominov, upov, sanj, in nastala je pripoved, ki zrcali to pot srečevanja, zbliževanja in deljenja.«

»Ob branju Forstneričeve poezije in odkrivanju fotografske zbirke Kerblerjevi otroci se vrača na obrobje haloških gričev in nam svojo otroško pokrajino predstavi skozi novo perspektivo.«

»Edini pravi razlog je tisti zadnji, pomagati sočloveku.«

»Na medicinski fakulteti se bomo še naprej trudili, da bo ta misel o lepoti zdravniškega poslanstva dolgo odzvanjala v siceršnji družbeni naravnanosti.«

»Narava se gledalcu na Bogatajevih fotografijah kaže taka, kot je in kot bi jo lahko opazovali v različnih letnih časih.«

»Najsi bo to močan kontrast med odtenki pisanih listov različnih grmovnic, markantna socvetja kresnic ali skrivnostne jesenske meglice, ki se vijejo okoli porumenelega rastlinja, prav vsi prizori so vredni, da jih ujame v svoj objektiv.«