»V kombinaciji s kolažiranimi objavami z družbenih omrežij privilegirancev se oba vročinska valova povezujeta v nič hudega slutečo plimo avtoreferenčnega licemerstva. Vzbujata radost, a hkrati gnus ter krivdo. Seriji pripovedujeta o smislu življenja, ležanja na plaži, in vzporednem uničevanju le-tega skozi prizmo ogljičnega odtisa, masovnega turizma in davljenja okolja s kičasto plastiko.«
»Ko sem prispel na Lanzarote, sem iz letališča stopil brez načrtov. Ker sem prišel iz mrzle zime, sem se takoj odpravil na severni konec otoka, kjer je sonce. Po tem, ko sem prečkal ograje, krožna križišča in prometne ceste, sem našel pešpot ob oceanu. Obsežni horizont se je lesketal v soncu, močan veter pa me je premetaval – ta močan kontrast mi je pustil globok vtis.«
»To delo prikazuje enega prvih filmov, ki sem ga razvila sama. Praktični proces – delo s fotoaparatom, razvijanje v temnici, kemične kopeli, skeniranje in tiskanje – mi je prineslo globoko zadovoljstvo in odprlo nove poti za raziskovanje fotografskega medija.«
»Obenem je del razstave tudi neposredna referenca, kako težko si je prostor izboriti, kako težko ga je pridobiti in kako pomemben je za izražanje, ki ne more biti individualno dejanje, ampak zahteva relacijo do svojega okolja.«
»Mislim, da je pozitivna tudi neka sproščenost ob dojemanju prostorov, ki primarno niso razstavni prostori, zato omogočajo več eksperimentiranja, ne zgolj v fizičnem smislu, ampak tudi pri samospraševanju.«