»Zahodnega medijskega sveta ta zgodba ni več zanimala. Edina perspektiva so bili naši vojaki v Afganistanu. In to se mi je zdelo blazno, ker mislim, da so dejanske žrtve vojne običajni Afganistanci in ne vojaki.«
»Brutalnost je preveč abstraktna, da bi jo človek sploh lahko razumel. Gazo upodabljamo le kot množično grobišče, zapor. Seveda vse to drži, ampak s tem pridemo do nevarne točke, da takšne podobe ubijajo možnost empatije.«
»Portreti so narejeni na lokaciji, kjer ni bilo dovoljeno slikati, ampak me veseli, da nam je uspelo skupaj ustvariti mikroodpor in smo kljub temu naredili portrete. Z njimi pa sem hotel vrniti dostojanstvo in pokazati žrtve vojne ne kot klišejske žrtve, ampak kot ljudi, ki so nam vseeno lahko veliko bližje.«
»Zahodnega medijskega sveta ta zgodba ni več zanimala. Edina perspektiva so bili naši vojaki v Afganistanu. In to se mi je zdelo blazno, ker mislim, da so dejanske žrtve vojne običajni Afganistanci in ne vojaki, ki so na neki način racionalno sprejeli to, da bodo šli vojno, če so del neke vojske.«
»Če si lahko objektiven v trenutku, ko stojiš pred bolnišnico Šifa, in vidiš očeta, ki nese svojega otroka v kosih pod navalom adrenalina, upajoč, da ga tam lahko še nekako obudijo – če tam lahko ostaneš objektiven, potem je to vprašanje.«
»Tukaj me skrbi, da postajajo kurator našega zanimanja algoritmi umetne inteligence. Konec koncev ne bomo več tisti, ki bomo izbirali, kaj nas zanima, ampak bomo dobivali sugestije, kaj naj pogledamo.«
»Bil je mrzel januarski dan, ko sem opazila dve srni, ki sta tekli skozi vinograd. Naredila sem nekaj fotografij in bila razočarana, saj sem takrat imela le širokokotni objektiv – za takšen motiv pa bi potrebovala teleobjektiv. Šele pozneje, med urejanjem, sem prepoznala pravi potencial: širokokotni objektiv je omogočil, da prizor ni bil preveč približan, s čimer je zasnežena pokrajina ostala ključni del kompozicije. Fotografija je izstopala v svoji preprostosti in skoraj črno-beli estetiki.«
»Ko sem prejela sporočilo, najprej nisem mogla verjeti. Večkrat sem preverila, ali gre za spam, prepričana, da je prišlo do napake. Ko sem dojela, da je resnično, sem planila v jok. Obšel me je močan občutek hvaležnosti do vseh, ki so verjeli vame. Nikoli si nisem mislila, da lahko takšno tekmovanje osvojim s fotografijo 'navadnih' srn, fotografirano v mali vasici v Pomurju.«
»Presrečna sem, da je tokrat prepričala preprostost in zgodba, ki odpira nešteto možnosti za interpretacijo. Ta nagrada je prišla ob pravem trenutku in mi pokazala, po kateri poti moram nadaljevati.«
»Nismo si tako različni. Seveda obstajajo kulture, ki so bolj unikatne od drugih, ampak vsi samo poskušamo preživeti. Vsi se trudimo ljubiti bližnje, poskušamo biti dobri starši, trudimo se, da bi nam šlo v življenju dobro. Vse to nam je skupno.«