Ključna beseda: gledališče

»Je izjemno bogat, mednaroden in vsebinsko raznolik.«

»Gospodarji neumnosti smo mi vsi. Težave, s katerimi se ukvarjamo, so resne, ko jih pogledamo z nekim smislom za humor, pa so večinoma tudi banalne.«

»Predstava prinaša krohot z veliko premisleka. Smejali se bomo in ne bomo niti točno vedeli, kdaj bomo dojeli, da smo to mi.«

»Smo neki klovni, ki se igrajo naše normalne odnose in razmerja med ljudmi.«

»Program smo skušali optimizirati tako, da pripravljamo po dve predstavi dnevno, ki sta razporejeni tako, da se ne prekrivata in lahko obiskovalci ujamejo obe.«

»Da bi se lahko osvobodili večplastne diktature sodobnega srednjega veka, potrebujemo nove pripovedne pristope, takšne, ki bodo častili spomin in hkrati oblikovali novo moralno in politično odgovornost.«

»Ustaviti se je treba in pogledati okoli sebe, dokler je še kaj živega videti.«

»Vztrajam, ker vem, da bo gledališče vztrajalo.«

»Kot znanstveno vodotesno ugotavljata Tomaž Brejc in Barbara Orel, je prve hepeninge v Sloveniji izvedla skupina OHO leta 1966, Toryjev dogodek, ki je lansiral provokativno vsebino v kontekstu Tedna otroka, pa lahko opredelimo kot eno prvih predstav multimedijskega gledališča pri nas.«

»Zaradi izjemnega pedagoškega in inovativnega pristopa pri svojem delu je bil med članicami in člani Šentjakobskega gledališča zelo priljubljen.«

»potrjuje, da gre za izjemno igralko, ki združuje vrhunski igralski artizem in subtilno senzibilnost sodobnega človeka.«

»Njena interpretacija vlog, ki nosijo kompleksne življenjske usode, je vedno dovršena in poglobljena.«

»umetnica, ki s svojo predanostjo in neprestanim iskanjem novih izraznih možnosti bogati umetniški prostor.«

»Razume, da je igranje veščina, ki jo je treba nenehno mojstriti in razvijati.«

»V tem polnem zlitju razuma, občutenja in veščine se razkriva umetniška veličina Milene Zupančič.«

»Transgeneracijska dokumentarna fikcija«

»Glavni motiv celotne Dodekalogije 1972-1983 je transgeneracijska družinska zgodba.«

»Osredotoča se na motiv človekove soodvisnosti in njegovo potrebo po navezanosti.«

»Želim, da bi gledalci bili očarani, vzljubili igralce in ljudi, o katerih predstava govori.«

»Upam tudi na spominjanje dogodkov, ki so omenjeni v 1974.«

»Predstava 1974 pa se osredotoča na motiv človekove soodvisnosti in njegovo potrebo po navezanosti.«

»Režiserjeva želja je prebuditi številne asociacije, prebliske in spomine.«

»ni zgolj igralka – je umetnica, ki s svojo predanostjo in neprestanim iskanjem novih izraznih možnosti bogati umetniški prostor.«

»Ira Ratej nedvomno sodi v sam vrh slovenskega gledališča.«

»Njen humor je tako pronicljiv in nalezljiv, da bi bilo nadvse koristno, ko bi z njo sodelovali ne le gledališki kolegi, marveč tudi kak prepotenten politik.«

»Tokratna Umetnost igre je posvečena Brechtovi in Weillovi Operi za tri groše v režiji Mateje Koležnik.«

»Brecht je s svojim pristopom h gledališču želel občinstvo čustveno in intelektualno odtujiti ter ga na ta način spodbuditi, da se kritično vključi v družbene in politične teme.«

»Wedekindova otroška tragedija o odraščanju se prelije v tukajšnjost-zdajšnjost, zazira se v vprašljive pogoje za zdravo rast in oblikovanje osebnih vrednot, negotovo umeščanje v skupnost, dezorientirano svobodno ljubezensko življenje, bizarne medgeneracijske odnose in stiske, ki neutrudno spodnašajo krhek smisel.«

»Otroška brezskrbnost je bled spomin, pritiski odločno postavljenih, pogosto nerealnih pričakovanj odraslih visijo nad mladimi glavami kot giljotina, ki se bo vsak hip sprožila.«

»ni le živa enciklopedija sodobnega slovenskega gledališča, ampak je s svojim neutrudnim značajem, neusahljivim angažmajem za umetnost in prijateljsko pozornostjo tudi navdih.«