»Tržaški alpinizem obravnavamo iz zgodovinskega, osebnega in intimnega zornega kota, z razmišljanji in spomini, ki so zabavni in lahkotni, kot prepevajoči trenutki na pečinah, ali pa melanholični in žalostni po tragični nesreči soplezalca.«
»Prav napredek, ki so ga s svojimi dejanji spodbujali tudi oni, pa nam danes omogoča, da se v času enega samega življenja lahko dotaknemo vseh sedmih, čarobnih, privlačnih in magičnih, najvišjih točk našega planeta.«
»Nobena nesreča, nobena smrt, nobena slaba izkušnja me ni odvrnila od plezanja. Verjetno zato, ker to res neskončno rad počnem, ker se v gorah počutim kot doma, ker mi je tam lepo. Lepota narave je osnovno gonilo, potem pa je tu še želja po avanturi.«
»Ko sem se lotil avtobiografije, sem bil v boljšem položaju, ker sem vedel, da se knjigo da napisati, kajti ko sem jo pisal prvič, nisem bil prepričan. Po drugi strani pa sem bil v slabšem položaju, ker sem moral napisati celo knjigo, ne samo polovice.«
»To je zgodba o moštvenem duhu, ker tam brez ekipe ni bilo nobenega upanja na uspeh. To je tudi zgodba o žalostnem koncu, Marjan Manfreda - Marjon je imel črne prste, ko je prišel s poskusa na vrh, in so mu morali dele prstov odrezati.«