»Za otroka se vedno pripravi individualiziran program, poskuša se ugotoviti, na kateri stopnji je, poiščejo se podporni stebri v šoli, v okolici in se čez šolsko leto evalvira napredek.«
»Tu se počutijo sprejete, več ali manj so zadovoljni, ogromno jih razmišlja o tem, da bi v Sloveniji ostali. Večina si zelo želi integracije. Nato pa se pri nekaterih zatakne že pri tako osnovni pravici, kot je odprtje bančnega računa – kako naj se potem človek integrira, če nima kam prejemati plače in drugih prejemkov.«
»Ni ustrezno, če banke kolektivno izključujejo določeno skupino, ne da bi se dejansko sledili mehanizmom, ki so z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma zagotovljeni za preverjanje dejanskih tveganj.«
»V praksi ugotavljamo, da osebe, ki so se obrnile na nas, niso bile zadostno obveščene o razlogu, zakaj se jim je odreklo odprtje bančnega računa, prav tako pa niso bile informirane o svojih možnostih in pravicah. Ljudje so se seveda počutili diskriminirani. Ob zavrnitvi jim je bilo pojasnjeno le, če sploh kaj, da prihajajo z območij, ki so uvrščena na seznam tveganih držav.«
»Imeli smo primere, ko je moral zaposleni iz Južne Afrike leteti osem ur v eno smer v Kairo, samo zato, da je lahko oddal prstne odtise, da smo nato lahko postopek nadaljevali.«
»Iskanje nastanitve, integracija v lokalno okolje. Tisti, ki imajo otroke, si morajo urediti varstvo. Izziv predstavlja tudi jezikovna integracija.«
»Mislim, da bo treba na neki točki narediti učinkovitejši nadzor nad zunanjimi mejami in zakonito peljati ta proces, kajti ob preveč nenadzorovanih nezakonitih migracijah bomo imeli hude težave.«
»Ko sem prišel v Slovenijo, sem se po eni strani počutil zelo dobrodošlega. Po drugi strani sem se soočil s številnimi administrativnimi bremeni; postopki so v nekaterih primerih trajali neobičajno dolgo.«