Ključna beseda: kinoteka

»To je barbarizem.«

»Vsak film je zame političen, ker ustvarja razmerja s številnimi ljudmi.«

»Lahko pa se o tem pogovarjamo.«

»Kdo je bil Peter Musevski? Bil je človek. To je v resnici bil in takšni so bili tudi njegovi liki. Kadar mu je kdo to rekel, mu je bilo všeč in mu je pomenilo več, kot če si mu rekel, da je izjemen igralec. O tem drugem je ves čas dvomil. Morda je ravno dvom tisto, kar zaznamuje vse njegove like. Peter je bil tako prepričljiv pred kamero tudi zato, ker je utelešal človeško krhkost. Tisto krhkost, ki ga je na koncu pokopala. Veliki vedno odidejo takrat, ko tega nihče ne pričakuje.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje. Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje.«

»Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Zveri južne divjine je prisrčen, nežen, necenzuriran, nesentimentalen, anarhičen duhovni vodnik za odkrivanje lastnega prostora na planetu.«

»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«

»Razpira pogled v leto 2025, ko se bodo goriške ulice prelevile v sveže dogajališče na novo nastajajoče zgodovine tega čezmejnega prostora.«

»Odpadniški vod krvoločnih ameriških vojakov judovskega porekla se v okupirani Evropi, globoko za sovražnikovimi črtami, znaša nad nacisti in zavezniške sile lastnoročno pripelje do zmage.«

»Pretresljivo hvalnico neupogljivosti človeškega duha.«

»Religiozno parabolo z mističnim pridihom.«

»Našla sta se v ljubezni do minimalizma in lepote naravne svetlobe.«

»A nobenega tako vizualno inovativnega in čustveno ekspresivnega, kot so tisti, ki jih je ustvaril z Bergmanom.«

»V novejših filmih pa je mogoče zaznati tudi odmik od dokumentarnosti, zlasti prevpraševanje lezbične kulture skozi satiro in humor ter poigravanje s fantazijo.«

»Čaka nas frenetični noise-punk, ki se opira tudi na Aljohino knjigo Riot Days o dogodkih pred njeno zaporno kaznijo.«

»Pussy Riot še naprej neusmiljeno prevprašujejo poti in zablode sodobne Rusije, njenega nespornega dolgoletnega samodržca Vladimirja Putina in vpliv Ruske pravoslavne cerkve na sodobno Rusijo.«

»Zgodovina filma je zame zgodovina spraskanih projekcij, pogovarjanj med filmi in pokovke, ne pa poduhovljen prostor.«

»Največji del proizvedenega avdiovizualnega materiala je šport, a kdo to hrani?«

»Če bi to knjigo prvič prebral pri osemnajstih letih, bi filmsko kuratorstvo sprejel kot svoje izbrano orodje političnega aktivizma.«

»Ključna, vodilna misel moje knjige je to, kako utopičen projekt je ohranjanje filmov in tudi njihovo prikazovanje.«

»Dragocen prispevek k aktualni kritični filmski misli.«

»Knjiga se mestoma bere kot leposlovje, mestoma kot filozofija.«

»Vabi k nenehnemu prevpraševanju dogmatskih prepričanj in h globoko etični drži.«

»Mojstrska montaža arhivov uporablja podobe prič, 'katerih delo nenehno nasprotuje tistim na oblasti, ki bi želeli, da nimamo spomina'. Ta spomin je spomin na utopije in njihov konec, na konec stoletja ideologij. Lirična in melanholična kronika neuspeha je razmislek o sodobnem svetu.«

»Z novo tehnologijo, izumom video kamer, so imele umetnice konec 60. let lažji dostop do novega umetniškega polja, ki še ni bil zaseden s strani moških.«

»To umetniško polje, videoumetnost, je na letošnjem Mestu žensk vzklikalo Živele!«

»Film in video imata po njenem mnenju pomembno skupno točko ‒ oba sta 'bastarda slovenske kulture'.«

»Pomembno se mi zdi, da se videoumetnost vključi v program kinematografa, muzeja filma, ker je treba nenehno širiti obzorja tega, kaj film je – ni le to, kar je videti na površju, v kanonu.«