»Začenši s fauvizmom (iz francoske besede divji) prek futurizma in fašizma do drugih 'izmov' je 20. stoletje brutalen prostor, v katerem Milko Bambič ostaja izmuzljiv protagonist. Bambiča si z lahkoto predstavljam kot enega od likov Vladimirja Bartola. Sedeč na Al-Arafu, z eno nogo na eni strani in z drugo na drugi strani zidu spoznanja, igra na violino, medtem ko piha močan veter.«
»To besedilo je velika nočna mora o propadanju človeškega življenja, o zaznavanju minljivosti in razgradljivosti, ki je lastna vsakemu živemu človeškemu bitju. Delo lahko beremo kot prispodobo človeškega telesa ali uma.«
»Kot otrok sem si pogosto odrekel intimno razmerje z drugim fantom, ker sem se bal tega odnosa. Prebral sem raziskavo ameriške psihologinje, ki je zajela približno sto fantov med 13. in 18. letom. Pri 13 letih so fantje svoja prijateljstva opisali kot zanje izjemno pomembna. Prijateljem so zaupali, z njimi delili skrivnosti, jih imeli radi. Niso se bali izraziti ljubezni, ki so jo čutili do prijateljev. Sledili so intervjuji pri 15, 16, 17 in 18 letih. Izsledki so pokazali, da je pri številnih vmes poseglo izkazovanje moškosti. Intimnost med temi fanti je bila prekinjena.«
»Med ljudmi krožijo govorice o različnih temah, a diskurz se spremeni, ko nekdo odpre določeno temo v javnem prostoru. Potem ne gre več za govorice, ampak za javno razpravo. Očitno se je to zgodilo tudi s fenomenom lova na ljudi v Sarajevu. S pričevanji, ki jih vsebuje film, zlasti dveh oseb, ki sta bili v osebnem stiku s tem pojavom, smo odstrli zaveso in zdaj vsak dan srečujem ljudi, ki mi pripovedujejo, da so za safari že slišali.«
»Iskali smo, kako vzpostaviti te različne svetove, čase in like na neki način vse hkrati in obenem vsakega posebej, da zavalovijo drug k drugemu, da nas odnese malo v sodobnost in nazaj v Virginio in Clarisso Dalloway.«
»Zelo sem si želel narediti nekaj na temo podnebnih sprememb, ampak s filmom, ki bi si ga človek želel gledati vedno znova, z napetim filmom, polnim upanja. Seveda podnebne spremembe niso lahka tema in možnost, da bo naša Zemlja kmalu v resnih težavah, je precej velika. A zdaj se stvari lahko še obrnejo, zato smo se odločili ustvariti film, poln upanja.«
»Pina, Dina in Tina, vsaka od njih nam lahko ponudi svoj pogled na Pasolinija in tudi na tisti zapleteni čas, ki v mnogo elementih spominja na današnjega, ko se znova obujajo duhovi fašizma, pod vprašaj postavljajo človekove pravice in demokratične vrednote, obujajo stari politični konflikti, Evropa pa se je znova znašla v senci vojne.«
»V času ekspanzije platform, kot so Netflix in podobni, je video na zahtevo postal dominanten način gledanja filmov. To me zelo žalosti, zato sem vsakega prikazovanja našega filma Sanremo v kinematografih izjemno vesel. Ko gledaš lastni film na velikem platnu, spoznaš, da ga sploh nisi delal za mali zaslon računalnika, saj filmsko delo, katerega estetika večinoma prisega na vizualne vidike filmskega pripovedovanja, s tem veliko izgubi,”«