Ključna beseda: kmetijstvo

»Tla ne moremo uvoziti od drugod.«

»Vajeni smo polnih polic v trgovinah, zato smo izgubili zavedanje, da potrebujemo tla, ki niso pozidana.«

»Uporabljamo jih, kot da imamo neomejeno prostora.«

»Imamo čudovito naravo, izjemno biotsko pestrost, a kmetijska država žal ne bomo nikoli.«

»Tla so neobnovljiv vir.«

»Dve tretjini ljudi v Sloveniji živi v enodružinskih hišah in smo drugi v Evropi po deležu prebivalcev, ki živijo v enostanovanjskih hišah.«

»Ključno je vprašanje, kje naj poteka.«

»Travniške vrste ptic izginjajo predvsem zaradi negativnih vplivov kmetijstva – ne pa zaradi plenjenja, kar je bilo dokazano s številnimi strokovnimi študijami.«

»Prepričanje, da je vmešavanje človeka v uravnavanje populacij ujed potrebno, je zmotno in kaže na nepoznavanje ekologije teh vrst, njihove vloge v ekosistemu in sodobne naravovarstvene problematike.«

»Pred vplivi kmetijstva niso varne niti ujede in med njimi so najbolj ogrožene ravno tiste, ki so vezane na kmetijsko krajino.«

»Zaradi negativnih vplivov kmetijstva, kot je povečana uporaba pesticidov, je v 90. letih 20. stoletja v Sloveniji izumrla južna postovka.«

»Nadaljnje delo v delovnih skupinah trenutno nima več nobenega smisla, zato do izpolnitve nekaterih naših pričakovanj ne bomo sodelovali v njih.«

»Pogajanja bomo nadaljevali, ko dobimo odgovore na vse naše pobude.«

»To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije.«

»Vedno rečemo, da je prehranska suverenost temelj obstoja vsake države, ampak se v obdobjih blagostanja to vedno zanemarja in politiki pozabljajo, da je kmetijstvo začetek prehranske verige.«

»Različne manjšine so privilegirane in podpirane, kmetje pa smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira.«

»Mladi kmetje, ki smo določevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in obenem ogorčeni, kako se zastavlja prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmetijskih gospodarstev.«

»Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele, kam bi radi šli.«

»Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli.«

»Po predlogu zakonodaje je takšno označevanje zahtevano za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo.«

»Gre za enostaven in hiter postopek.«

»Obračun omrežnine je nastavljen tako, da so stroški za upravljanje, delovanje in razvoja omrežja porazdeljeni pravično.«

»Ni še prepozno, da se ugotovi, kje so anomalije pri obračunavanju omrežnine, kje se da stvari poenostaviti in odjemalcem pomagati, da se jim računi znižajo na realno stanje.«

»Nikomur ni v interesu, da bi vsevprek uvažali iz tujine, ampak si želimo doma pridelane hrane, zato je treba kmetom pomagati.«

»Namakalni sistem je naložba v prilagajanje na podnebne spremembe.«

»Več kot 1000 let smo bili na tem ozemlju samozadostni, zdaj smo daleč od tega. S kmeti, ki jih še imamo, bi zato morali delati v rokavicah in z vato, ne pa da jih tepemo tam, kjer je absolutno nepotrebno.«

»Tudi tista, ki smo jih odkupili, pošteno plačali, bili vpisani v zemljiško knjigo.«

»Divjad ne bo več zadrževana na teh krmnih njivah, šla bo na kmetijske površine, plačevali bomo odškodnine. /.../ Lovskih objektov, ki tam stojijo, ne bomo mogli več vzdrževati.«

»Samodejno smo postavljeni v konflikt z društvom za opazovanje ptic in postavljeni bomo v konflikt z vsemi naravovarstveniki, pa tudi v konflikt z lastniki zemljišč.«

»V igro se vključujejo tudi lastniki zemljišč, ki ne kmetujejo. Obseg prijavljenih škod se bo povečal.«