»Že zdaj lahko rečem, da je hujše, kot je bilo leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na 65 milijonov evrov. Kmetje so takrat prejeli dobrih deset odstotkov, saj je država namenila slabih sedem milijonov za odpravo škode.«
»Kje se bo krma dobila, je zelo težko napovedati, ker je pravzaprav ni oziroma je izredno draga. Cena žit na svetovnih trgih se je dvignila, pri koruzi na primer z 250 evrov na tono na 400 evrov na tono. Če bodo visoke cene žit vztrajale, kmetje preprosto ne bodo imeli denarja, da bi dokupili krmo za osnovno čredo, kajti odkupne cene pri kmetu ne bodo prenesle tega stroška.«
»Z interventnim zakonom pa se, ko bo višina škode znana, določi prag, kdo je upravičen, kdo ni upravičen. Čeprav suša še traja si želimo, da se postopek ocenjevanja začne čim prej.«
»Kmetje opozarjajo, da v Alpah, kjer je po navadi sneg, ni snega, sušijo se reke, sušijo se jezera. Kmetje sicer sadijo pridelek, a se bojijo, da bo zaradi suše propadel.«
»Nikogar ne želimo siliti, da proda pšenico, ampak bodo blagovne rezerve na podlagi dejanskih ponudb odkupovale pšenico prek javnega naročila.«
»Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.«
»Zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet na primarni ravni in z namenom, da kmetom zagotovijo takojšnje plačilo, so zadruge pšenico primorane prodati sproti.«
»Živinoreja je preživela korono, ko smo bili daleč na repu Evrope po ceni za govejo živino. Potem se je počasi cena zviševala, zdaj ko v Evropi cena pada, smo mi prvi pri padanju. Skratka nikoli ne dosežemo tega povprečja in prvi izgubimo, zato smo resnično zrevoltirani.«
»Na drugi strani se pa tudi zadruge in tudi živilska dejavnost na splošno spopadajo z izrednim porastom stroškov. Tudi tukaj pričakujemo, da bodo sprejeti ustrezni ukrepi.«
»Mi na tak način inflacije rešili ne bomo, lahko pa bi, če bi bili ukrepi pravilno ciljno usmerjeni, na tak način pomagali socialno šibkejšim, da bi določene skupine ljudi subvencionirali.«
»Na eni strani, kako pomagati slovenskim kmetom, da bodo povišani stroški goriv in drugega materiala čim manj vplivali na njihove stroške in posledično na cene hrane, na drugi strani pa smo se ukvarjali s tem, kako vzpostaviti učinkovit sistem nadzora maloprodajnih cen za naše slovenske potrošnike.«
»Prvi ukrep se nanaša na sektor mleka v znesku 5,2 milijona evrov, drugi ukrep se v znesku 2,2 milijona evrov nanaša na sektor pogonskih goriv, pomoč naj bi bila izplačana do jesenske setve, tretji ukrep v znesku 15 milijonov evrov pa se nanaša na repromaterial.«