Ključna beseda: kmetje

»Kmetje so pripravljeni na izzive.«

»Hvala krovni kmečki organizaciji, Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije in njenemu predsedniku in Župniji Ponikva, Občini Šentjur pri Celju, lokalnim društvom in prostovoljcem, ki vsako leto tako skrbno pripravljate srečanje ob rojstni hiši vašega zavetnika, blaženega Antona Martina Slomška.«

»Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev.«

»Hrvati imajo nižjo ceno pšenice in imajo dosti nižjo ceno kruhov oz. pekovskih izdelkov. Mi imamo višjo ceno pšenice in dosegamo višjo ceno kruhov in mlevskih izdelkov na trgu.«

»Z leta v leto se to pozna na tem, da je določenih rib vedno manj, vrstna sestava se spreminja, vsa reka se spreminja.«

»Zdaj odpremo pipo in vodo brez problema spijemo, negujemo bolnega dojenčka. Takrat to ne bo več mogoče tako.«

»Ob večjih redukcijah lahko nastane težava in dobava vode iz bolj oddaljenih krajev zahteva svoj čas in podaljša čas intervencije.«

»Počutimo se res osamljene v tem trenutku, ker smo v situaciji, iz katere ne vidimo izhoda.«

»To je isto kot, da industriji vzamemo elektriko. V takšni situaciji bi morala tudi ministrstva vprašati, kaj in kako. V končni fazi so to že izredne razmere.«

»Tudi kmetje premalo razmišljajo, da bi vodo tudi zbirali, ne samo uporabljali vodo, ki jo da narava.«

»Gotovo so krivi tisti, ki so bili glavni pri tej sanaciji, da so dopustili, da sanacija tako dolgo poteka. Če mene vprašate, sta to obe ministrstvi: za okolje in prostor in ministrstvo za kmetijstvo.«

»Brez vode pomeni, da smo brez vsega. Ker živimo od tega, se ukvarjamo samo s pridelavo zelenjave in potrebujemo vodo vsak dan.«

»Da si bodo kmetje lahko vodo tudi natočili, jo bo pač treba plačati.«

»Želeli bi si urgentni odkup slovenske pšenice, namesto tega pa bo interventni odkup od najugodnejšega ponudnika, s tem pa ni nobenega zagotovila, da bodo odkupili slovensko pšenico.«

»Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji.«

»Pametna država si poveča blagovne rezerve. Vendar pa bi morala biti pravila odkupa znana že pred žetvijo, ne med njo.«

»Zavedati pa se moramo, da tudi mlinarjem in živilski industriji ni preprosto, podražitve energentov se močno poznajo tudi pri nas, energija na primer pri hlebu kruha predstavlja kar trideset odstotkov.«

»Vztrajamo, naj bo trg tisti, ki določa ceno.«

»Ta sektor se bo spremenil, ampak na žalost nimamo izbire, zmanjšati moramo izpuste dušikovega oksida.«

»Ta najava je vnesla veliko razburjenja in odprtih vprašanj.«

»Po tej najavi se vse, kar vemo, zmede, vse je usmerjeno k tej visoko najavljeni ceni od pridelovalcev, 400 evrov.«

»Mislim, da bi bilo to iluzorno pričakovati, preveč je še drugih stroškov po vsej verigi.«

»Slovenska pšenica, ki bo na voljo, se bo odkupovala samo na podlagi javnega naročila, ker druge možnosti ni.«

»Država bo prek zavoda za blagovne rezerve odkupila vso pšenico, letos pridelano v Sloveniji.«

»Kmetje bodo absolutno potrebovali pomoč države.«

»Poškodbe so zelo različne, gibljejo se od 50 do 100 odstotkov, predvsem na koruzi in travinju.«

»Te bo danes predstavil predsednik vlade, o vsem drugem pa v tem trenutku še ne morem govoriti.«

»Zdi se mi prav, da se vlada zelo hitro odzove, ker je draginja na področju prehranskih izdelkov zelo velika in ljudje čakajo prve ukrepe.«

»Gorivo je nujno za pridelavo hrane, ki je strateška dobrina.«

»O cenah smo razmišljali, vendar smo se za zdaj odločili, da ostanejo nespremenjene.«