Ključna beseda: koncert

»Že skoraj cela večnost je minila, odkar sta se skupaj predstavila na koncertu dveh klavirjev v Mali galeriji CD, tokrat pa poleg skupnega igranja ponujata tudi solistični program.«

»In kaj vse sta napravila med tem? Celo goro sijajnih projektov, za katere sta osvojila prestižna priznanja, nastopala doma in v tujini ter še izdajala albume, ki bi jih lahko vsakodnevno poslušali.«

»In če jih še niste, je zdaj prava priložnost za obisk koncerta v živo, še posebej ker bosta igrala na krasna klavirja v najboljšem akustičnem okolju.«

»V biologiji se izraz evolucijska konvergenca uporablja za opis identičnih lastnosti, razvitih neodvisno pri različnih vrstah, celo tistih iz različnih obdobij.«

»Podobno lahko skladatelji različnih slogov in metod odkrijejo podobne rešitve.«

»Ko razmišljamo o zvoku in njegovih zvrstnih opredelitvah, pogosto pozabimo na fizični vidik in lastnosti zvoka samega.«

»Kaj se zgodi, če prisluhnemo zvoku in ne dovolimo, da bi hierarhija opredelitev določala naša občutja?«

»Kvartet je plemenita zasedba, zelo zahtevna za izvajalce, ampak repertoar je neskončen, je neizmerno kakovosten.«

»Premišljen izbor... Igrali smo že dela nekaterih slovenskih skladateljev, izbrali smo Godalni kvartet št. 2 Tineta Beca iz časa, ko je študiral na Akademiji za glasbo, če bi nam mogoče napisal skladbo – in nastala je super skladba.«

»Rdeča nit vseh skladb je, da gre za zgodnja oziroma mladostna dela avtorjev, kar pa se sploh ne sliši.«

»Beethoven je pisal drugi kvartet v obdobju, ko je bil star od 28 do 30 let, Bec, Slakan in Copland pa so bili stari 22 ali 23 let, vsi so bili pravzaprav podobne starosti. Tako lahko primerjamo, kaj pomeni, če si star 22 ali 23 let in si v bistvu že zelo dober skladatelj, in obe slovenski skladbi sta odlični.«

»Po nekem naključju smo prišli še do Tilna Slakana, ki smo ga prosili, če lahko izvajamo njegovo skladbo Sagittarius/Strelec, kar nam je z veseljem odobril, tako smo prišli do še ene čudovite skladbe. Potem smo dodali še Stavek Aarona Coplanda.«

»Umetnost je s tem najprej potrdila, kako velik vpliv na naše vsakdanje življenje in družbene vloge imajo znanstveni izsledki in njihova industrijska realizacija, na drugi strani pa razkrila, da so kognitivni postopki, ki jih uporablja znanost, seveda precej podobni tistim, ki zaznamujejo umetnost, a jih zaradi prevlade čutnega pogosto spregledamo ali celo odmislimo.«

»V takšnem okvirju je treba misliti Opus I. skladatelja, glasbenika in raziskovalca Dreja A. Hočevarja. Gre za nekakšno platformo, znotraj katere se razvija kompozicija, a hkrati v povratni zanki tudi način našega mišljenja glasbe ‒ njenega ustvarjanja, poustvarjanja in poslušanja. Model, ki ga razvija Hočevar, je tako na eni strani kompleksen in preskriptiven, po drugi strani pa odprt, saj ponuja izvajalcu predvsem serijo napotkov, omejitev in odprtih 'poti', po katerih se giblje.«

»Nadaljuje veliko tradicijo slovenskih koncertnih flavtistov zadnjega pol stoletja – od Borisa Čampe in Irene Grafenauer do sodobnosti – in je eden izmed reprezentantov svetovne koncertne flavte.«

»Rekli so, da igramo na nekem parkirišču v Ljubljani na Viču in da bomo igrali avtomobilom. Še pred tremi leti bi se na to najbrž zelo prezirljivo odzvali, sploh ne bi slišali oz. bi padli v gromek krohot.«

»Najprej bi moral malo sesti, da bi sploh lahko zbral misli, to je neka povsem druga dimenzija. Stvar ni bila enostavna, po letu in pol spet igrati na tovrstnem koncertu, pa kakor koli se to čudno sliši.«

»Ta občutek je boljši od preleta letal, je res!?«

»Če govorimo iz naše perspektive, smo mi ta čas izkoristili za snemanje plošče, ki je verjetno sicer ne bi tako hitro naredili, tako da na neki način nam je to celo dobro delo.«

»Vse je na odprtem, za red skrbijo tudi varnostniki in mislim, da so danes zelo uživali in da je bilo to nekaj za dušo.«

»Odtlej sva se srečevala na številnih prizoriščih doma in v tujini in sčasoma je najin odnos prerasel običajno razmerje promotor-umetnik.«

»Špil je bil resnično neverjeten, ekipa pa NAJBOLJŠA sploh ‒ obkrožen s polomljenimi trstnimi jezički in eno najboljših akustik za solo saks VSEH ČASOV! Bilo je kot v nebesih Valhale!«

»Če lahko rečemo, da brez Francije ne bi bilo harfe, lahko dodamo, da brez harfista Pierra Jameta ne bi bilo del najlepšega komornega repertoarja za harfo. Njegova prizadevanja k obogatitvi harfnega repertoarja predstavljajo rdečo nit koncerta, ki ga boste poslušali.«

»Ideje, da bi triu dodali še violino in violončelo, se je domislil flavtist René Le Roy po uspešnem koncertu z uveljavljenim kolegom Pierra Jameta Marcelom Grandjanyjem.«

»Jean Françaix je med kolegi Pierra Jameta morda najbolj navdušeno pisal za tako zasedbo kvinteta.«

»Scala je imela vedno pomembno vlogo pri ponovnih začetkih, gre za simbol novega zagona kulture.«

»Ponovni zagon po covidu-19 mora biti tudi fizičen in ne le digitalen. To, da se za gledalce odpira Scala, je močna spodbuda za naprej tako za Milano kot tudi za vso državo. Ta poteza govori o zaupanju in pogumu.«

»Tokratni koncert bo veliko več kot umetnost dveh glasbenikov na dveh inštrumentih. To bi bilo preprosto nemogoče ob imenu Boštjan Gombač, ki je tokrat številnim pihalom dodal še klavir. Čaka nas presenetljiva glasbena izkušnja, ki bi ji kakšen kulinarični recenzent dal oceno s kruhom pomazano.«

»Rdeča nit koncerta bo sprotno komponiranje, ki je ena najzahtevnejših tehnik pri izvajanju glasbe.«

»Poleg tega sem se odločil, da za solističen nastop uporabim druge inštrumente kot pri nastopu v duetu in tako razširim zvočno in barvno paleto.«