Ključna beseda: kratki film

»Kot mnogi nori geniji tudi Boštjan Čadež živi po svojih kreativnih merilih. Umetnost, glasba, robotika. Njegovi možgani lahko zmagajo nad vsem – razen morda nad nagnjenostjo k samodestrukciji in zakoreninjenostjo njegove svetovno znane videoigre Line Rider, ki jo pomni generacija.«

»Že pred leti si me vprašal, kaj bi dva moška lahko skupaj počela na ranču. Lahko skrbita drug za drugega, varujeta drug drugega. Lahko si delata družbo.«

»Ves čas je na robu popolne implozije, ne da bi kdaj zares izgubil nadzor nad seboj.«

»Film, ki prepleta duhovitost in igrivost, vse v imenu osrednjega cilja – ljubezni.«

»Občutki so super, še posebej, ker z ekipo nismo prišli z nobeno željo po uspehu.«

»Skozi oči filmskega ustvarjalca vidimo, kako se mesto lahko preoblikuje, postane policijsko nadzorovano in odtujeno za prebivalce. Film prikazuje življenje v mestu skozi tisto, kar je običajno nevidno in zanemarjeno in je intimen prikaz osamljenosti in tesnobe, ki jo ta povzroča.«

»Intimno zgodbo o spremembah, refleksijo o minevanju časa in o tem, kaj se s časom izgubi ali pridobi.«

»Odlikujejo smisel za humor, bližina s protagonistkama, občutek za podrobnosti in prikazovanje občudovanja vredne strasti do življenja.«

»Pronicljiv prikaz tega, kako imperializem, kapitalizem in njun vojni stroj spreminjajo in uničujejo lokalne načine življenja v najmanjših kotičkih sveta; film se sprašuje, kaj se fizično in psihično zgodi z odraslimi, ki sodelujejo v tej igri? Kaj se zgodi z njihovimi otroki?«

»Igriv in konceptualno zasnovan kratki film z rdečo stimulativno podobo norčuje iz filmskih stereotipov in ustvarja ritem, pesem in besedno igro.«

»Posega Legenda o Zlatorogu globoko v mitsko folkloro naroda, toda ne zato, da bi vzpostavljala identitarno pripoved, temveč, da bi povedala univerzalno in nadčasovno zgodbo o ljubezni, naravi človeka in moškosti. Obenem skozi vpogled v življenje preteklosti na kompleksen način nagovori sodobno ekološko zavest.«

»Režiser Thanasis Neofotistos v generično anonimnem, a klavstrofobično zamejenem dogajalnem prostoru napetost stopnjuje do njenega anksioznega vrelišča. Boleč zobni aparat kot fizična manifestacija duševne bolečine in nerazrešene družinske travme? Melodrama par excellence.«

»Vemo, da imajo Francozi poseben status, ko gre za film, saj veljajo za izumitelje filma in velike mojstre na področju filmske umetnosti in AV-industrije.«

»Hvaležna sem vsem, ki ste verjeli vame, me spodbujali in mi dali možnost, da skozi film izrazim, kar čutim.«

»Še posebej cenim starejše ženske, ki imate moč, da spodbujate druge mlade ženske, jim dajete podporo in jim pomagate preseči te zastarele družbene vzorce podrejenosti.«

»Nominacija je bila hkrati potrditev, da je prikrito družinsko nasilje nad ženskami še kako živa in pomembna tema, o kateri moramo govoriti in se boriti proti normalizaciji takih sužnjelastniških odnosov med moškimi in ženskami, kot so veljali skozi zgodovino.«

»Osvobajajoča in navdihujoča izkušnja, tako na ravni uporabe zmožnosti, ki jih ponuja animirani film, kakor na intimni ravni našega protagonista, ki postane superjunak šele potem, ko sname masko. Avtor filma se s ključnimi življenjskimi vprašanji sooči na duhovit način, rešitve pa predlaga skozi inteligentno in imaginativno režijo, s katero ustvari malo zgodbo z velikimi idejami.«

»Osrednji lik v filmu je fant z grbo, ki se sam odpravi na morje, kjer obračuna z bremeni in izzivi svojega življenja.«

»Kratki film je včasih nekakšen napovednik za celovečerec, v primeru mоjega najnovejšega filma pa je bilo ravno nasprotno.«

»S preprostimi kretnjami se dve nenavadni, a realistično oblikovani človeški telesi premikata po poletni pokrajini. S pomočjo podobe skuša ta film v svojih prizorih skriti vse skrivnosti življenja.«

»Filmi nam bodo približali skrivno življenje flore, favne, omnie in nečloveških agentov.«

»Nagrada nam najprej seveda pomeni potrditev za dobro opravljeno delo. Ustvarjanje filmov je ekipni šport, tako da ta zmaga ni samo moja, je nagrada vseh nas, ki smo pri projektu sodelovali. Vsi smo v tem svetu, tako da se že veselimo novih priložnosti in izzivov. Z direktorjem fotografije Nikom Kranjcem sva se v Cannesu večkrat pošalila, da je po letih garanja to šele naš začetek. Osebno upam, da mi bo ta nagrada odprla vrata v širši filmski svet, saj si želim s tem profesionalno ukvarjati na svetovni ravni.«

»Dela komedije, saj sem mnenja, da svet jemljemo preveč resno. Ljudje bi se morali več smejati, zato upam, da bom lahko nekoč to omogočil čim več ljudem. Komedija je kot žanr zelo zanemarjena in ne dovolj cenjena.«

»Dodal je, da sta dva najboljša občutka na svetu, ko 'ti uspe nekoga nasmejati do joka in ne more več dihati in obratno; ko tebe nekdo nasmeje do joka in ne moreš več dihati.'«

»Delam komedije, saj sem mnenja, da svet jemljemo preveč resno. Ljudje bi se morali več smejati, zato upam, da bom lahko nekoč to omogočil čim več ljudem. Komedija je kot žanr zelo zanemarjena in ne dovolj cenjena. Sklenil je, da je njegov največji cilj, da komediji da spoštovanje, ki si ga zasluži, in pokaže svetu, da je narediti dobro komedijo tudi velika umetnost.«

»Pred letom dni je film Sestre prav v Franciji začel svojo veliko in pomembno pot in v čast mi je, da leto pozneje še vedno živi in najde pot do src ljudi v Franciji, pa tudi drugod.«

»Sestre utirajo pot Fantasy, celovečernem filmu, ki se nadaljuje tam, kjer se Sestre končajo.«

»Naši filmarji rastejo skupaj z MUVIT-om. Izjemno lepo je namreč videti ustvarjalce, ki se že vrsto let udeležujejo MUVIT-a, kako se življenjsko in obrtniško razvijajo, napredujejo in vsako naslednje leto ustvarijo boljši film. Čestitke!«

»Nagrada je seveda lepo priznanje, a največ mi pomeni zavest, da je prepričal kritične presojevalce in da je prišel do občinstva.«

»Ne gre za to, da bi mislila, da naš film ne bi mogel zmagati, samo bizaren občutek je, da umetnine med seboj sploh tekmujejo.«