Ključna beseda: ksenofobija

»Po eni strani smo imeli, na žalost, idealne pogoje za njeno raziskovanje, saj je v času epidemije gojišče ksenofobije raslo, saj so bili izpolnjeni vsi pogoji za to: bili smo zaprti v svojih stanovanjih, nismo imeli možnost za pravo socializacijo, vsi sm bili prilepljeni na družabna omrežja, kjer sta ta gnev in sovražni govor rasla.«

»Nihče se ne rodi rasist.«

»Ni dovolj, da nismo rasisti. Biti moramo proti rasizmu.«

»Če je cilj, da se vključim v slovensko družbo, me sprejmi z ljubeznijo.«

»Se že učim slovenščino in jo razumem, imam pa težavo s tem, da v njej spregovorim.«

»Odnos do tujcev se je močno poslabšal. Enako velja, na drugačni ravni, tudi za odnos do žensk.«

»Čeprav je prva izstopila iz Jugoslavije, je vendarle najdlje ostala v njej.«

»Obstajajo politični, gospodarski, družbeni, kulturološki razlogi, zakaj je beseda 'južnjak' v Sloveniji dobila slabšalni prizvok. Po mojem mnenju je že čas, da se to spremeni.«

»Želim streljati na slovenskega predsednika.«

»Ne bom govoril o njej, dokler ne bom odšel iz Slovenije. (Smeh.)«

»Sramotno je, da je treba nasilje, ki ni nikoli upravičeno, uporabiti za politične cilje.«

»Proti njemu se moramo boriti na spletu, na ulicah in v naših institucijah.«

»Živim v delavski soseski Hortaleza. Vsakič, ko sem na ulici, kjer je center za otroke prebežnike, srečam ženske, ki mi povejo, da jim je policija naročila, naj ne nosijo nakita na ulicah. Srečam matere, ki so zaskrbljene, ker se njihove hčere domov vračajo pozno in se bojijo, da bodo napadene.«

»Kar je bilo globlje od izrečene retorike, in globlje od strahu, da bodo živeli na naš račun, nam vsiljevali svoje navade in nam s svojo skoraj prirojeno deviantnostjo povzročali vsesplošne težave. Čutila sem, da se v takih trenutkih premakne nekaj globoko v nas. Nekaj prvinskega.«

»Zakaj delamo to, kar delamo? Je ksenofobična retorika odraz vrednot, ki jih ima posameznik, ali lahko kaže na nekaj, česar korenine segajo globoko v našo psiho?«

»Jaz in Drugi nista enakovredna ustvarjalca svoje lastne podobe, ampak to vlogo prevzame zgolj prvi – tako kot podoba, ki jo pripisuje sebi, je tudi podoba Drugega njegova stvaritev.«

»Vsaka doba ustvarja svojega lastnega Drugega. Da tudi sodobne povedke o 'aktualnih' drugih kažejo na ksenofobijo in nerazumevanje drugačnosti tujcev.«

»Tak primer, kot je vodja Evropske komisije Juncker, se nam ne sme več zgoditi.«