Zdaj govori pesnik

»Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.«

»Ovidius in Ponto frigora trahit, citira moj / premišljevalec drugega pesnika.«

»Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.«

»Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«

»Zbrali smo podatke, preteklost se bliža koncu. // Zdaj zdaj bo vse potegnilo v sonce in sonce bo potemnelo. // Šli bomo naprej – ali nazaj.«

»Naša enciklopedija vsebuje vse to, da se ne bi pozabilo.«

»Verjeli so, / da mora vse imeti smisel, a ta enciklopedija je tu samo zato, / ker je.«

»Toliko kot dokaz tistim, ki ne verjamejo, da umetniki delamo, trdo delamo.«

»Zagotovo niso umetniki krivi, da je danes toliko ljudi v socialni stiski, zelo verjetno pa so za to krivi politiki. Politični sloj je daleč najbolj odgovoren za to, kar se je zgodilo s Slovenijo in z njeno socialno situacijo.«

»Srečanja, ki nam, ki se jih udeležujemo, dajejo občutek, da nismo sami, ampak pripadamo skupnosti, ki je pripravljena narediti vse, kar je v njeni moči, da bi Slovenija postala čim bolj samostojna in neodvisna, predvsem pa sodobna, svobodna in spodobna država.«

»Oblasti so se zelo bale, kaj bomo počeli tam zunaj na ulici … grenile so nam življenje, ko smo hoteli nastopati, zato smo ustanovili mednarodni festival uličnih gledališč.«

»fejsbuk / fejst rukne vate da te izloči / izlušči te to-talno / izkoščiči // dokler od tebe osta-ne le votla glava / da se manifestiraš skozi ekran / / apdejtaš status / digitaliziraš živ-ljenje do konca / povsem do konca / da od tebe ne ostane nič čisto nič // nič.«

»ne bo krvavela namesto tebe / niti ne bo krvavela za kogarkoli drugega / ne bo oznanjala moderne božje besede / ne bo mahala z vpijočimi zastavami / ne bo iskala pravice / niti maščevala neresnice / ne bo / ona zgolj bo / in to ji bo dovolj.«

»Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh.«

»To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo.«

»Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo?«

»Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku.«

»Ob smetnjaku sem videl ležati kačji lev. Njegova površina je spominjala na organe, ki sem jih zadnje leto in pol iskal po smeteh.«

»To je življenje, ki je bilo, pomislim, a postalo je preozko in iz njega je izstopilo novo življenje in odšlo.«

»Mar sem prisluškoval sledem starih življenj? Nečemu, kar je bilo in je odšlo?«

»Konča se z najhujšo možno grozoto, ki jo lahko doživi smetar – s soočenjem z mrtvim dojenčkom v smetnjaku.«

»Zahvaljena, ti, Nataša, ki bereš in pišeš …«

»Gorši je vsekakor kralj, kadar se ujezi na prostaka …«

»Ampak tudi radio je imel svoje adute, ki so delovali drugače kot tisto, kar smo lahko spremljali na zaslonih.«

»le malo stvari in dogodkov v naše življenje pride povsem po naključju – marsikaj se zgodi, ker nam je tako ali drugače namenjeno.«

»Kakšna škoda bi bilo ne pustiti sebi priti do sebe.«

»Veliko sanjam. / Starša ne vesta, o čem. / Jaz vem, pa ne znam povedati.«

»Ta dva ne vesta več, kako je biti sam. / Tako sta prepletena drug z drugim, / da si ne predstavljata, da ne bi bila.«

»Bo božični čas Mojci in Jerneju vendarle prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež?«

»Tiho pesem! - bolečine ne razglašaj naših ran, če nečast te naša gine, domu, Kranjc moj, zvest postan'!«