Zdaj govori pesnik

»spoštuj te ki ležijo / spoštuj te ki spijo / spoštuj te ki trohnijo / spoštuj te ki strohnijo«

»sosedje se pretepajo za drobiž / malomeščani pa skrivajo limuzine«

»iz stare hiše v novo / isto mesto pa taka sprememba / tito, si to vedel / marx, si to predvidel / tam, kamor smo šli, / naj bi bilo svetleje / a še vedno crkujejo ulične luči«

»gnoj je zlato«

»Z njeno prvotno umetniško močjo in z globokim poznavanjem človeških in socialnih problemov opozarja na konflikte sodobne družbe.«

»Zgodba je preprosta in resnična, kot umetniška in človeška pripoved pa vredna poslušanja.«

»Ne zastavljaj mi debilnih vprašanj o avtofikciji, preberi in začuti, da je vse res.«

»tudi tvoje blato mi je ljubo / tvoj sladki anus / kot čokoladni bonbon / gnusoben si / rečeš z ljubeznijo …«

»nisi je videl že neskončno časa / a si mislil nanjo / vsakič ko si bil z drugo / je imela druga njen okus / isti glas isti vonj …«

»hočem te / sesati kot palec / ovohavati kot nevihto / hočem te skladati kot s kamnom / goreti kot obzorje / kot mehak les kot mah kot lubje / dišati kot otrok na tvojem trebuhu …«

»jaz in moja največja sovražnica / se ljubiva / ko trgava meso z najinih skeletov / šklepetava z obglodanimi kostmi / ko nama prihaja / in je nebeško / ampak potem se spet takoj sovraživa / ubijaš me naprej / jaz te koljem naprej / skuhala si moje možgane / jaz sem se zagrizel v tvoje drobovje …«

»če me boš zapustila / bom pojedel svoje prste / vseh deset / ki so te božali / – in gnetli in ščipali«

»življenje / daj no / zakolji me že enkrat / kot starega konja / in me vrzi v vrelo olje // nekomu bom dietna hrana / nekemu življenju v opomin.«

»vedno bolj / sem mrtev / in vedno glasneje kličem ljubezen / vedno bolj / sem sam / in vedno bolj / bi se vtaknil vate / da bi rešil svoje življenje.«

»… oditi v pokrajino brez rim / brez besed / zgolj v neznano bližino / bo zanimivo // izbrisati se in do kraja izžareti / ugasniti v neznano modrino / bo zanimivo / bo zelo zanimivo.«

»Ni me prizadelo, sem pa prepričan, da nekoga, mladega pesnika, mladega literata, ki šele stopa na to pot in je poln dvomov tudi nad svojim lastnim delom, da je lahko marsikoga prizadelo.«

»Ljudje v parlamentu za šport lažje dvignejo roke, ker je šport merljiv. Pri umetnosti je pa stvar veliko bolj svobodna.«

»Bili so tiho, rep med noge, čuvajo svoje stolčke in svoje privilegije, se lahko vprašaš, kam gremo.«

»Če bi se politika, katera koli, nekako zavedala pomembnosti umetnosti v tem majhnem narodu, ker je umetnost še bolj pomembna kot pri velikih narodih, potem bi bila tudi boljša politika.«

»Se pa bojim, iskreno se bojim, da je desnica na pohodu tako v Evropi, po svetu in seveda tudi v Sloveniji.«

»'Počasi umira, kdor ne sprašuje po tistem, česar ne ve, kdor ne sledi svojim sanjam.'«

»V ta vsakodnevni imaginarij med lučjo in temo presevajo entitete drugega, neizmernega prostora, ki izvorno pripadajo predstavam in pojmovanjem zahodne metafizike ter konstelacijam krščanstva.«

»Vrhunskost Senegačnikove kontemplativne lirike se kaže v neposrednosti izrekanja, a hkrati natančnosti in kultiviranosti verzov, ki tečejo brez sledi napora in sentimentalnosti.«

»Moja pesem bo nosíla Tvojo hvalo križem svet, 'Z ust mladenčev se glasíla Bo še v času poznih let.«

»Iz solzá, ki so veséle Mi rosíle moj obraz, Rože bodo razcvetéle, Ko spet pride cvetja čas.«

»Iz solzá, ki so otožne Zalivále mi okó, Pa vijólice pobóžne Pómlad obrodíla bo.«

»Igra je slušna zgodba o tem, kako bi šlo na svetu vse narobe, če ne bi bilo tudi smrti.«

»O nedoumljiva določenost naših življenj!«

»Poezija je na poti v prozo.«

»Vse to – o nedoumljiva določenost naših življenj! – vse to se je očitno moralo, moralo zgoditi, da se je avgusta naslednjega leta rodil ta, ki je to napisal.«