»Ta film smo naredili Palestinci in Izraelci skupaj. Če se združimo, so naši glasovi močnejši. Vidimo, kaj se dogaja v Gazi. Smo neenaki, živimo v režimu, kjer sem jaz svoboden in gledam, kako režim ubija ljudi. Potrebovali bi državljanske pravice za oba naroda. … Ali ne vidite, da smo vsi povezani. Moje ljudstvo je lahko varno in svobodno samo, če so svobodni drugi. Ni prepozno. Ni druge poti.«
»Vesela sem nagrade, ampak predvsem mi je pomembnejše, da je tudi predstava dobila nagrado, saj se mi zdi, da si zavod Emanat to neskončno zasluži, tako kot tudi vsi ustvarjalci predstave. Hvala žiriji, da jih je oz. nas je prepoznala.«
»Zdi se mi pomembno, da se uveljavijo druge prakse v uprizoritvenih umetnostih, in to je lutkovno gledališče, prostorsko prilagojeno gledališče, performans in predvsem gledališče z nekim nekonvencionalnim pristopom do gledalcev. Zelo sem zadovoljen, da sem v tem kontekstu prejel nagrado, drugače pa se mi zdi, da si vsak projekt zasluži neko posebno obravnavo.«
»Sodoben in kritičen je že sam način uprizoritve, ki nam ga v prologu razloži Mlakar, preden se prelevi v Uga, lik iz komedije. To je teatro povero, revno gledališče, ki nima denarja za scenografijo, zato je scenografija mentalna v gledalčevi glavi. Tudi prenekateri gledalec nima denarja za razkošno scenografijo lastnega življenja.«