»Z izborom, pod katerim smo podpisane, smo želele izreči glasni hvala, ki pa zagotovo ne odtehta vseh vloženih naporov – pomeni zgolj opaženje, slišanje in, upamo, vzpodbudo.«
»Bolj smo vajene porazov kot priznanj, a porazi nas ne smejo narediti šibkejših ali omajati in utišati. Z vsakim porazom smo močnejše, bolj povezane, glasnejše (...), in če nam že dajejo oznako, da smo problematične, potem bodimo problematične do konca in se postavimo za sebe, za svoje kolegice, tovarišice, sestre, pa tudi druge, ne glede na njihovo spolno usmeritev, opredelitev, spol in tako dalje.«
»Vsepovsod drugod se bojijo spregovoriti o tem, da je ustvarjalnost sama po sebi politična, a če ustvarjaš nekaj novega, dregneš v obstoječe stvari in to nikoli ni nekaj, za kar bi najprej prejel rože, najprej priletijo kamni.«
»Za Teo Hvala lahko rečemo, da ima aktivizem v krvi. Z neverjetno lahkotnostjo se giblje med različnimi prostori in širi feministično misel tako v obliki strokovnih člankov kot tudi na predavanjih in razpravah, v katerih feminizem približa ljudem, ki jim teorija ni blizu ali pa jim je ta beseda neke vrste nepridipravka.«
»S prefinjeno stilizacijo oriše lik, ki preseže klasičnega shakespearjanskega komičnega junaka, ter s pretirano resnobnostjo, zgražajoč nad vsemi oblikami zabave v rumenih nogavicah s križnimi podvezicami, v gledalcih vzbuja huronski smeh in simpatijo.«
»Vnašamo empatijo v svet, ki jo tako zelo potrebuje. Tako preprosto se je distancirati. Tako preprosto se je zapreti, prenehati čutiti. In vsi pogumno čutimo naprej. In to humanizira ljudi. To pripelje ljudi iz sence. Prinaša vidnost.«
»Zakaj bi sprejeli, da se ta umetnost, ki jo imamo tako radi, ta umetnost, ki nas povezuje, uporablja kot krinka za nezakonito trgovino z mladimi dekleti? (...) Morate biti previdni pri majhnih deklicah. Dotaknejo se dna bazena, se zaletijo druga v drugo, se poškodujejo, a se odbijejo nazaj.«