Ključna beseda: podkast

»Predvidevamo, da ste tisti, za katerega se izdajate, toda kako smo lahko prepričani?«

»Oh, za to nimate nobenega zagotovila.«

»Običajno sem bil vedno intervjuvanec. Tisti, ki odgovarja, pojasnjuje, zdaj pa bom tisti, ki postavlja vprašanja in vodi pogovor.«

»Želim si, da je odlika mojih podkastov izmenjava mnenj in ne moje izpraševanje.«

»Vedno sem mislil, ko sem šel na razna soočenja, v kakšni lahki vlogi so novinarji. Postavijo vprašanja, mi se moramo pa truditi za odgovore. Zdaj vidim, da mogoče ni nujno tako preprosto. Da se morajo tudi novinarji oziroma komentatorji kar precej pripraviti, da so dobri voditelji.«

»Življenje je zelo dolgočasno brez ljubezni, a je z ljubeznijo lahko zelo naporno. Eno brez drugega, težko.«

»Knjige naj prepusti bolj zbranim ljudem.«

»Življenje je ljubezen in ljubezen je življenje.«

»Richards je redkobeseden, čeprav v knjigi to zares dobro skriva. Takrat, ko pa nekaj pove, si to zapomniš, predvsem v intervjujih.«

»Ko sem bral angleško različico knjige, sem ga prav slišal. Nato sem enkrat za rojstni dan dobil slovensko različico knjige, pa sem skoraj zažgal vse plošče Stonesov. Ni bilo dobro.«

»Ker bomo tako umrli pametnejši, kot smo se rodili.«

»Rada imam dolge sprehode po plaži.«

»Da pa ni vse samo za hec, tudi prebiram knjige in raziskujem svet dramatike.«

»Ampak morda zavoljo kakšne promocijske objave vseeno pokukam spet na Instagram.«

»Podkast nameravam napovedati na svojih osebnih družbenih profilih in profilih kulturne skupine svoje gimnazije, ki sem jo tudi sam ustanovil.«

»Izogibala se bom torej vprašanj, ki jih ni možno razviti.«

»Upam, da bom lahko to počela čim dlje in če bo res tako, bo (kot bi rekli Angleži) 'no stone left unturned'.«

»Tako vsebinsko kot formalno je celovit in prepoznaven, kar še zlasti velja za kinematografski del.«

»Filmi o nasilju gledalcem ne smejo biti v užitek, temveč morajo gledalce zdramiti, omogočiti prostor za razmišljanje in potencialno spremembo.«

»S kopico neodgovorjenih vprašanj, skrivnostnih elementov in nejasnimi prehajanji med reprezentacijo in reprezentacijo reprezentacije ter odprtimi koncu filmov nas spodbuja k razmišljanju.«

»Naj pazijo na svoj zvok in vsebino. Pevec je tisti, ki mora paziti na to. Ni dobro, da drugemu prepustiš odločitev, kakšen naj bo tvoj zvok ali katere pesmi bi moral peti. Dobro je biti izbirčen, hkrati pa moraš tudi koga povabiti k sodelovanju.«

»Ne pa vsega. Na neki način si simbolno operemo roke, najbrž tudi o naši nadaljnji usodi. Vemo, da ni vse pod našim nadzorom, človeška volja ni vsemogočna. Ne verjamemo, da si nekaj zamisliš in se to nato zgodi samo od sebe. Opažamo, kako veliko željo imamo, a želja ni zadosti.«

»Še danes se me radi spominjajo, bil sem edini učitelj, ki je na sklepni prireditvi na nogometni tekmi lahko igral za ekipo učencev in ne učiteljev. Imel sem naravni talent, da sem znal pritegniti pozornost mladih. Prek spolne vzgoje sem postal njihov zaupnik.«

»Branje knjig je temelj empatičnega človeka. Današnja družba je znana po svoji neenakosti, po svojih problemih, zatiskanju oči pred okoljsko problematiko, nekateri celo menijo, da Zemlja ni okrogla.«

»Ključ, ki ga iz filma sicer ne moremo tako preprosto razbrati, je, da sta Kubrick in Clarke želela narediti spravo med religioznim in ateističnim pogledom na evolucijo.«

»Film ni nujno samo zabava, vendarle je umetnost, ta pa ni namenjena uspavanju ljudi, ampak da jih prebudi, aktivira in spodbudi čustva, da naredijo nekaj novega.«

»Kaj poganja njo, tonskega mojstra Milana Frasa in fotografa Lenarta J. Kučića ter Marka Pirca?«

»Ker nam ni treba, ampak lahko.«

»Kaj jih zaganja, kaj jih poganja?«