»Ta problematika zadeva celotno območje regije, čeprav je nimajo v vseh občinah. Po zavrnitvi štirih sistemskih zakonskih predlogov iščemo pot, kako naprej, največ možnosti vidimo v državnem svetu. Tukaj je tudi predsednik državnega sveta že naredil prve korake pri tem, da bo poskušal biti neke vrste mediator, koordinator med poslanskimi skupinami, da bi našli minimalni skupni imenovalec, potem ko vladna koalicija, čeprav je predlog zakonodajnih sprememb napovedala do novega leta, ni naredila ničesar.«
»Pokrajine bi zaživele na način, da se občine povežejo v celovito enoto in nato na lokalni ravni rešujejo naloge, ki se ne morejo reševati z državne ravni. V Novem mestu so lep primer skupne občinske uprave, to je smer pravega razvoja. Na ta način se stroški in znanje zberejo na enem mestu, uporablja pa jih celotna regija.«
»Verjamem, da bo izjemno težko zagotoviti dvotretjinsko večino, verjamem pa, da tudi pritisk javnosti, predvsem pa lokalne samouprave, lahko pripelje do tega, da bo ustava končno spoštovana in da zakonodajalec opravi tisto, k čemur ga ustava zavezuje – ustanovi pokrajine.«
»Osemindvajset zakonov, ki se nanašajo na državno ureditev Republike Slovenije, šest, ki se nanašajo na pravosodje, šestindvajset, ki se nanašajo na javno upravo in predvsem na ministrstvo, štirje s področja civilnega prava, pet s področja kazenskega prava, deset zakonov s področja gospodarsko-upravne ureditve, osem s področja javnih financ, šestindvajset s področja gospodarskih dejavnosti, štiriintrideset s področja negospodarskih dejavnosti in enajst s področja delovnega prava, zdravstvenega in socialnega varstva.«