»To ni zgodba o odprtju goriške severne postaje. To ni zgodba o Kavarni Bratuž. To ni zgodba o Soški fronti, fašizmu ali vseh tragedijah, ki so doletele to mesto. To ni zgodba o Miri, Pepiju ali Slavku. Oni so samo naši vodniki skozi ta kratki izsek zgodovine našega mesta. To je zgodba o ljubezni. O ljubezni ob Soči. O ljubezni sredi tragedije druge svetovne vojne in fašizma v Gorici. O ljubezni, ki ne ve za noben konfin. To je le ena od mnogo zgodb iz Gorice. Lahkotna, kot se spodobi za zgodbo o ljubezni. Konča se na vnovič združenem Trgu Evrope le nekaj let pred skupno Evropsko prestolnico kulture. Naj bo ta zaključek v resnici nov začetek za našo kolektivno zgodbo, ki jo pišemo vsak dan. Naj tudi Gorici, tako kot Mira in Pepi, ne vesta več za noben konfin.«
»Na podlagi skoraj popolnoma nepomembnega trenutka se izriše intrigantna in provokativna vivisekcija nekega prijateljstva; režiserka jo zasidra v pazljivi vizualni stilizaciji in precizni igralski zasedbi, ki je ustvarila učinkovit in prepričljiv nastop.«
»… Ljubljansko lutkovno gledališče je s svojim gostovanjem še bolj utrdilo veljavo najboljšega gledališča te vrste pri nas. Prav tako so tudi mnogi tuji obiskovalci in strokovnjaki izjavili, da je to gledališče eno najboljših v Evropi.«
»Slovenski krst se osmišlja ob njegovem čustveno najbolj nabitem besedilu, v formi najbolj zakodiranem, na videz popolnoma odprtem formatu, ki vsakič znova zahteva snovanje novega asociativnega polja, tako od nastopajočih kot tudi od občinstva.«