Ključna beseda: raziskave

»Socialni vidik bolezni in podpora posamezniku, to je kritično. V ZDA imamo domove za starejše in zdaj obstajajo tudi posebni, ki so namenjeni ljudem z Alzheimerjevo boleznijo. Vemo, da želijo tudi ti posamezniki biti dejavni in na svežem zraku.«

»Dragi moji, res ste zelo počasni!«

»To bi bilo zelo vznemirljivo.«

»Ganljivo. In neverjetno je, kako se glasba dotika drugih delov možganov, pri tem ni glaven globoki hipokampusni del.«

»Sprememba, ki jo ima ta družina, je izjemno redka, gre za edino družino na svetu, ki ima to nepravilnost.«

»Uspehi inštituta so del kompleksnega pristopa v Sloveniji. Smo ena prvih držav v svetu, ki je v zdravstveni sistem vpeljala napredne genomske tehnologije, in smo tako že pred desetletjem začeli nabirati izkušnje in bistveno izboljšali dostopnost do genetskega testiranja za slovenske bolnike in izboljšali učinkovitost testiranja.«

»To je kar prelomnica v našem projektu, ker smo iz zdravih posameznikov šli v klinično prakso. In zdaj vsak teden v ponedeljek in torek v Trstu v rehabilitacijskem centru ITIS merimo bolnike, ki imajo začetno diagnozo parkinsonove bolezni.«

»Z našo metodologijo pa želimo v bistvu ravno preseči to in priti do možnosti, kjer bi posameznikom ponudili veliko krajšo meritev.«

»Ki kaže, da imajo v bistvu parkinsonovi bolniki ohranjeno sposobnost kolesarjenja.«

»Z veseljem lahko povem, da smo zmagali v tej kategoriji.«

»Dolgo se ni vedelo, kdaj, v katerem letnem času, je bil Nagel na Kranjskem. Znani so trije njegovi napisi: podpisal se je v Postojnski jami, v Jami pri Predjami in v Vilenici. Ti napisi na jamskih stenah so edini 'dokument', v katerem so zapisani natančni datumi Naglovega obiska na Kranjskem. V omenjenih jamah je pustil napise 13., 18. in 19. julija 1748.«

»Nagel je imel tehnično in naravoslovno izobrazbo, živel je v času razsvetljenstva, bil je racionalist in kritičen ne toliko do vere kot take, ampak predvsem do ljudske vraževernosti in neuke duhovščine. Pojave, ki so bili za Valvasorja čudežni ali vsaj nerazložljivi kot naravni pojavi ali njihove posledice, je skušal razložiti z razumom in znanostjo, to pove že na začetku poročila.«

»Ko pridejo delci v stik z enoceličnim organizmom, jih organizem privzame v vakuole, to so celični deli, ki med drugim skrbijo za osamitev snovi, ki bi škodovale celici, in za izločanje odvečnih snovi. Organizem delce mikroplastike po določenem času tudi izloči.«

»In ti aditivi, cela vrsta jih je, so bolj ali manj strupeni za sam organizem, za veliko od njih se niti ne ve, kakšne učinke imajo. Vprašanje je tudi, pod katerimi pogoji se sproščajo, saj je v našem prebavnem traktu drugačen ph kot v nekem vodnem mediju.«

»Če je delovanje nanodelcev na celice dolgotrajno, se v celicah kopičijo, kar je zanje kot tudi za cel organizem lahko škodljivo. Vsekakor so nujne nadaljnje študije, ki bodo proučile, kako življenje z mikro-in nanodelci, torej tudi z mikro- in nanoplastiko vpliva na delovanje celic kot tudi na morebiten razvoj določenih boleznih.«

»Ko gre za delce velikosti 1–2 um, ti običajno ne vstopajo v celice, lahko pa povzročajo draženje sluznic. Nedavna študija na miših je pokazala, da mikroplastika lahko poškoduje površino očesa (občutek suhega očesa) in sproži vnetje veznice in solzne žleze.«

»Veseli me, da bom lahko s svojim projektom pripomogel k poglabljanju in širjenju pestrejše podobe evropske preteklosti ter spomnil domačo in mednarodno javnost, da sta obstajala čas in prostor, kot je bilo območje Alpe-Jadran v času hladne vojne, ko je državam, družbam in posameznikom medsebojno uspelo sodelovati kljub različnim političnim, vojaškim, gospodarskim in družbenim modelom.«

»Ta projekt odgovarja na vprašanje, kako so nastale prve galaksije. Gre za zelo pomemben del nastanka vesolja, kajti gre za zelo zgodnje vesolje, o katerem vemo zelo malo.«

»Na primer če hočete oblikovati letalsko krilo, morate študirati laminarni tok. Krilo je v toku zraka in ta zrak se bo odbijal, krilo mu bo smer spreminjalo in s tem bo povzročalo vzgon. To je tisto, kar letalo drži v zraku.«

»Znanstvena odličnost, ki je edini kriterij ERC, je za fakulteto seveda velika spodbuda in potrditev, da imamo vrhunske raziskovalce in da nam uspeva ohranjati tudi ustrezne pogoje za sobivanje ambicij po kakovostnem pedagoškem delu in mednarodni raziskovalni odličnosti.«

»To dokazuje, da so ženske v slovenski znanosti izjemno uspešne in močno prihajajo v ospredje tudi na področju naravoslovnih in tehničnih znanosti.«

»Projekti ERC-ja so izrednega pomena ne le za dobitnike in dobitnice, saj jim omogočajo kreativno svobodo in večletno finančno neodvisnost pri izvajanju svojih raziskav, ampak pomembno vplivajo in spodbujajo tudi razvoj mlajših raziskovalnih sodelavcev.«

»Raziskave v okviru projekta Živeti z bobrom, ki teče zadnji dve leti, zdaj po presoji ministra niso več potrebne in 'niso v korist bobra, ampak v korist nevladne organizacije, ki ji predlagam, da pridobi kaka sredstva tudi na trgu, ne samo iz davkoplačevalskih virov'.«

»Če projekta ne bomo mogli izpeljati, bomo morali Evropski komisiji vrniti vsa sredstva, ki so nam jih že dali in ki so že porabljena.«

»Če je inštitut začel dejavnosti pred tem brez podpisa pogodbe, je to počel na lastno odgovornost in tveganje.«

»Danes je velik dan za evropsko znanost. Sprejetje novega Evropskega raziskovalnega prostora je pomemben mejnik za znanost in hkrati izjemen dosežek slovenskega predsedstva.«

»Oblikovanje novega Evropskega raziskovalnega prostora je vitalnega pomena za evropsko prihodnost raziskav in inovacij.«

»Sporočilo pri tem je, da moramo vlagati več in bolje.«

»Znanost in inovacije je treba razvijati dalje, vendar samo tako, da bomo znali sodelovati.«

»To je bilo po besedah Simone Kustec tudi neke vrste simbolno sporočilo uvodnega govorca srečanja.«