»Nekje sem prebral, ali pa slišal, da imamo v Sloveniji problem, da ni veliko filmov, v katerih imajo glavno vlogo ženske. Mi imamo dve glavni vlogi, obe ženski, navsezadnje pa sva tudi scenarij napisala skupaj z Nino Pugelj.«
»Pogosto naletim na stališče, da je po osnovnih principih scenarij bližje glasbi kot literaturi: potrebuje tempo, notranjo melodijo ... in zato film uporablja glasbo kot pomoč, da vodi čustvene linije, podpira neka stanja.«
»To je bila unikatna in kompleksna izkušnja. Pogovarjati sem se morala z enim človekom in hkrati poslušati drugega, a sčasoma sem že po izrazu na njegovem obrazu vedela, kaj zahteva od mene.«
»Zamislil sem si, da bi bil film videti, kot da je posnet po kakšni gledališki igri v Franciji, zato sem potreboval igralki, ki poosebljata zgodovino francoskega filma.«
»Režiser je hotel komedijo, a sem v zgodbi videla predvsem žensko, ki jo prizadene njena lastna mati. Na ta način sem jo tudi odigrala, z vso resnostjo, ki si jo je zaslužila. Pozneje se mi je zahvalil, da sem ji dodala več globine.«
»Moj lik je zelo drugačen od osebe, kakršna sem v resničnem življenju. Seveda v vsak lik vložiš nekaj sebe in tale ni izjema, a v jedru gre za igralko, ki je zelo daleč od mojega sveta in od mojega lastnega odnosa s hčerko.«
»Dnevni red je destilat zgodovinske drame, ki jo je mogoče zreducirati na sprego politike in kapitala, ki je v kombinaciji nemške industrije in nacizma postala smrtonosna.«
