»Pa naj crkne! Če ne bo crknil, ga bom ubil. Vse bom ubil. Profesorja, kelnarco, ki mi ne da za pit, čeprav ve, da vedno prvega plačam, ubil bom vse, ki se pišejo kot eni usrani zafukani prišleki, vem, kje so, sem jim pošto raznašal, imam sezname, vse bom zaklal in postavil zid in žico in vojake na zid in loke in puščice in spet bom osvobodil deželo, spet, jaz križar, jaz poštar križar, čista rasa, človek naše krvi, dober človek, zaveden človek …«
»Damjan me je pred leti ustavil na Metelkovi, ko sem tam delal neko svojo predstavo in ravno lepil plakate. Rekel mi je, da pripravlja neki film, da me je videl v enem od akademijskih filmov, in me povabil na neko poskusno snemaje.«
»Von Donnersmarck poskuša v enem samem velikopoteznem loku 'ujeti bistvo nemške duše, zgodovino 20. stoletja in razvoj sodobne umetnosti, ob tem pa raziskati še vprašanja (zgodovinske) krivde in predvsem odpuščanja.'«
»Zabavalo me je, kako rade moderne tehnologije koketirajo z naravnim svetom. Logotip Twitterja je ptič, podatke shranjujemo v 'oblak', telefoni nosijo ikono jabolka ... hladni svet se poskuša približati organskemu, kar se mi zdi ironično«
»Temnica na enak način raziskuje lastnosti objektov iz njihove perspektive. V aktiven odnos z njimi se nato spletajo ritmizirano besedilo, ekspresivni glasbeni pasaži in glasozvočne fraze, ki ustvarjajo razmerje med minimalizmom in kakofonijo ter kontraste med atmosfero čajnega obreda in živo animacijo materiala.«
»Prav scena Tragedije Macbetha namreč poskrbi za to, da gledalec v zgodbi niti ne išče realizma, temveč dušo in srce te drame, ki ju z odlično igro razgalja zasedba s Frances McDormand in Denzlom Washingtonom na čelu.«