Ključna beseda: režiser

»To je bil čas Rdečih brigad. Vsak dan so se na televizijskih zaslonih vrstili nazorni prizori ubijanja in pohabljanja ljudi, ne samo umorov, ampak tudi nekaj ponarajenih, lažnih smrti. Privijali so senzacionalizem novic, da bi kar najbolj šokirali ljudi.«

»Kdo je tu v resnici ljudožerec.«

»Kratki film je včasih nekakšen napovednik za celovečerec, v primeru mоjega najnovejšega filma pa je bilo ravno nasprotno.«

»odlikujejo odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da bi še mrtvega spravil v dobro voljo«

»Vseeno mi je zanjo.«

»Res mi je vseeno.«

»Najbolj obožujem film Noč čarovnic, ki sem ga ustvaril leta 1978, ki sem ga tudi režiral. Drugo so vizije drugih ljudi. Tako to gre. To se zgodi, ko dvigneš roke. Nisem želel režirati nadaljevanj. Nisem mislil, da je ostala zgodba. Kako sem se motil, mar ne?«

»Zame obstajata dve vrsti predelav. Eno je, če sem avtor materiala. Jaz sem napisal scenarij. Drugo: To je bila naloga, ki jo je naložil studio. 'Želimo, da to narediš.' Če je to naloga iz studia, mi ne plačajo, ko naredijo predelavo. Oni so lastniki materiala. Če sem ustvaril scenarij, mi morajo plačati. Takšno nadaljevanje mi je všeč. Moj film obstaja. Naredite svojega. Hočete mi plačati kup dolarjev, prav. Lepo se imejte.«

»Nikoli. Tega nočem videti. Ko gledam svoje stare filme, vidim napake in stvari, ki jih nisem naredil, in nato začnem gledati na način: 'Kaj počnem? To je neumno. Zakaj nisem naredil tega?’ To je boleče. Tega nočem početi, zato ne gledam.«

»Ko se ekipa ponovno zbere na prestižni podelitvi nagrad, se napetosti razplamtijo, saj resnica grozi, da bo razvozlala njihovo delo. Ekipa je preživela krute elemente divjine, toda ali bo skrivnost, ki si jo delijo, preživela noč?«

»Zdi se, da gre za zgodbo o ženski, ki je odšla.«

»Vprašanja, ki jih režiser s presunljivo igro izvrstne Vicky Krieps med filmom bolj odpira, kakor da bi nanje tudi odgovarjal.«

»A seveda filma, za katerega je Amalric v izredno simpatičnem pogovoru po premierni projekciji posebej opozoril, da ne gre za detektivsko zgodbo, v tistem trenutku še zdaleč ni konec.«

»Ona hoče živeti in kakor nam je med smehom zaupal režiser, ji je v njegovi viziji to nekoč pozneje tudi uspelo.«

»V šoli niso nikoli govorili o Hitlerju – potisnili smo ga iz misli in se osredotočili na obnovo Nemčije.«

»Otroci smo seveda iskali bolj glamurozne sanje, kot je gradnja uničene dežele, zato smo z odprtimi rokami sprejeli prihod popkulture v Nemčijo. Vsi smo živeli za ameriške filme in že pri enajstih letih sem se odločil, da bom režiser.«

»Ko Johnov lik reče 'Nič od tega, kar so mi rekli, ni bilo res, in za nič več se ni vredno boriti', se s tem lahko identificira veliko ljudi.«

»Moč vode je neverjetna. Kot otrok sem bil nadušen nad tem, kako silovita je, kakšno škodo lahko naredi v kratkem času, če udriha ob obalo.«

»Včasih doživljaš sedemletne cikle. Kar poglejte druge režiserje – ne nizajo samih uspehov. Do Neskončne zgodbe je bila moja kariera en uspeh za drugim.«

»I’m a Believer«

»Head so kritiki raztrgali, občinstvo pa ignoriralo – film je bil leta 1968 velika polomija.«

»Umrl je osamljen in pozabljen.«

»Njegovi filmi pomembne mojstrovine takratnega časa, ki nas nagovarjajo še danes.«

»A ni to butasto … Društvo za zaščito živali imamo … Nimamo pa društva za zaščito ljudi …«

»Vsaj to …«

»Pa naj crkne! Če ne bo crknil, ga bom ubil. Vse bom ubil. Profesorja, kelnarco, ki mi ne da za pit, čeprav ve, da vedno prvega plačam, ubil bom vse, ki se pišejo kot eni usrani zafukani prišleki, vem, kje so, sem jim pošto raznašal, imam sezname, vse bom zaklal in postavil zid in žico in vojake na zid in loke in puščice in spet bom osvobodil deželo, spet, jaz križar, jaz poštar križar, čista rasa, človek naše krvi, dober človek, zaveden človek …«

»Ne vem, zakaj mi vedno znova dajejo vloge nasilnikov.«

»Vsakokrat se mi zdi, kot da nekaj delam prvič in se temu šele privajam. Poleg tega, da je izziv, je tudi ogromen stres.«

»Če svoje delo dobro opravim, je to največ, kar lahko naredim.«

»Lik policista Andreja je na neki način protagonistova protiutež. Zdi se mi lakoničen in stvaren, a obenem ni ciničen ali sovražen do našega junaka.«