Ključna beseda: režiser

»Še nikoli nisem izbrala filmske vloge, ki se je ne bi bala odigrati.«

»Ni prvič, da sem jokala v skoraj vsakem prizoru, v katerem sem bila. Rada najdem grdoto v ljudeh. Rada sem surova. Všeč mi je, če dobim scenarij, v katerem postavljam izziv sami sebi, in nikoli nisem izbrala filmske vloge, ne da bi me bilo strah.«

»Zach je nekdo, ki me je poznal, poznal moj potencial in želel sodelovati z menoj. Mislim, da bi bilo nenavadno, če bi napisal stvar v slogu Nancy Meyers in rekel: 'Torej ... ne boš jokala v tem filmu.' Temu bi težko verjela.«

»Želel sem napisati nekaj za Florence in to je nekako prišlo iz mene.«

»Prepričan sem o njenem izjemnem talentu. To je tako, kot če si z najneverjetnejšim violinistom na svetu in mu boš napisal pesem, seveda ne boš napisal nečesa, kar je preprosto. Napisal boš nekaj, kar bo prevzelo vse, ker veš, da to zmorejo.«

»Za mladega ustvarjalca, predanega delu in perfekciji, je to seveda pomenilo risanje dan za dnem, brez odmora.«

»Zaradi svojega izjemnega občutka za vizualno se je kmalu prelevil v režiserja in začel ustvarjati televizijske oglase.«

»Njegovi oglasi so brez dvoma sooblikovali nacionalni značaj.«

»Naša dežela, Slovenija, je v njih prepoznavna, deluje kot prizorišče lepega, prijetnega filma.«

»MRI je potrpežljivo zgrajena in režijsko vrhunsko izpeljana drama, ki osupne z dolgimi, natančno orkestriranimi sekvencami protimigracijskih protestov; tako avtentičnih prizorov ne bi bila sposobna zabeležiti marsikatera dokumentaristova kamera.«

»To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najboljše za njegovega otroka.«

»V času odraščanja sem veliko časa preživel na podeželju, v bližini živali – tako da sem pogosto prisostvoval tudi trenutku njihove smrti ... Smrt živali, pa čeprav neznosna, še posebej iz današnje urbane perspektive, je vedno nastopila, kadar je bilo treba nahraniti igralce in ekipo filma, tako pred kamero kot za njo.«

»Jutri bomo dekle nasadili na kol, jutri bomo ubili nezvesto ženo ... Jutri bomo zaklali prašiča, ker je ekipa naveličana samih rib!«

»To je bil čas Rdečih brigad. Vsak dan so se na televizijskih zaslonih vrstili nazorni prizori ubijanja in pohabljanja ljudi, ne samo umorov, ampak tudi nekaj ponarajenih, lažnih smrti. Privijali so senzacionalizem novic, da bi kar najbolj šokirali ljudi.«

»Kdo je tu v resnici ljudožerec.«

»Kratki film je včasih nekakšen napovednik za celovečerec, v primeru mоjega najnovejšega filma pa je bilo ravno nasprotno.«

»odlikujejo odlična igra že znanih, a vseeno neprofesionalnih igralcev, razgibana dinamika, prisrčen humor in prijetno lahkoten duh, za katerega se zdi, da bi še mrtvega spravil v dobro voljo«

»Vseeno mi je zanjo.«

»Res mi je vseeno.«

»Najbolj obožujem film Noč čarovnic, ki sem ga ustvaril leta 1978, ki sem ga tudi režiral. Drugo so vizije drugih ljudi. Tako to gre. To se zgodi, ko dvigneš roke. Nisem želel režirati nadaljevanj. Nisem mislil, da je ostala zgodba. Kako sem se motil, mar ne?«

»Zame obstajata dve vrsti predelav. Eno je, če sem avtor materiala. Jaz sem napisal scenarij. Drugo: To je bila naloga, ki jo je naložil studio. 'Želimo, da to narediš.' Če je to naloga iz studia, mi ne plačajo, ko naredijo predelavo. Oni so lastniki materiala. Če sem ustvaril scenarij, mi morajo plačati. Takšno nadaljevanje mi je všeč. Moj film obstaja. Naredite svojega. Hočete mi plačati kup dolarjev, prav. Lepo se imejte.«

»Nikoli. Tega nočem videti. Ko gledam svoje stare filme, vidim napake in stvari, ki jih nisem naredil, in nato začnem gledati na način: 'Kaj počnem? To je neumno. Zakaj nisem naredil tega?’ To je boleče. Tega nočem početi, zato ne gledam.«

»Ko se ekipa ponovno zbere na prestižni podelitvi nagrad, se napetosti razplamtijo, saj resnica grozi, da bo razvozlala njihovo delo. Ekipa je preživela krute elemente divjine, toda ali bo skrivnost, ki si jo delijo, preživela noč?«

»Zdi se, da gre za zgodbo o ženski, ki je odšla.«

»Vprašanja, ki jih režiser s presunljivo igro izvrstne Vicky Krieps med filmom bolj odpira, kakor da bi nanje tudi odgovarjal.«

»A seveda filma, za katerega je Amalric v izredno simpatičnem pogovoru po premierni projekciji posebej opozoril, da ne gre za detektivsko zgodbo, v tistem trenutku še zdaleč ni konec.«

»Ona hoče živeti in kakor nam je med smehom zaupal režiser, ji je v njegovi viziji to nekoč pozneje tudi uspelo.«

»V šoli niso nikoli govorili o Hitlerju – potisnili smo ga iz misli in se osredotočili na obnovo Nemčije.«

»Otroci smo seveda iskali bolj glamurozne sanje, kot je gradnja uničene dežele, zato smo z odprtimi rokami sprejeli prihod popkulture v Nemčijo. Vsi smo živeli za ameriške filme in že pri enajstih letih sem se odločil, da bom režiser.«

»Ko Johnov lik reče 'Nič od tega, kar so mi rekli, ni bilo res, in za nič več se ni vredno boriti', se s tem lahko identificira veliko ljudi.«