Ključna beseda: reformacija

»Vera v Boga za mene osebno predstavlja vse dobro, ki ga lahko doživimo vsak dan.«

»Vojna je največji biznis, treba je nagajati eden drugemu, nič drugega.«

»Z dnevom reformacije slavimo čas, ki je Slovencem dal prve tiskane knjige, z njimi pa tudi slovenski knjižni jezik.«

»Ena od idej reformatorjev je bila, naj bodo verske knjige v ljudskem jeziku.«

»Dan reformacije kot državni praznik v Sloveniji praznujemo od leta 1992.«

»Slovesnost bo vodil Mitja Andrejek.«

»Knjiga je nekaj, kar daje narodu preživetje in smisel.«

»Zdaj širi strah do drugačnosti, ne iščejo se rešitve, temveč le razlogi, ki rešitve zavirajo ali celo onemogočajo, poudarjajo in poveličujejo se razlike, ne pa strpnost in humanizem.«

»Spominjajmo se preteklosti in na njej gradimo prihodnost.«

»Avtoriteta se je zlomila v tistem trenutku, ko je bilo povedano, da ni Cerkev tista, ki tolmači Biblijo, ampak je Biblija tista, ki pripoveduje, kaj je v cerkvenem nauku točno in kaj ni.«

»stati in obstati«

»Reformacija je postavila nove okvirje – v smislu, da si je upala pogledati globlje v Sveto pismo. Odpreti to knjigo, pogledati vsebino in to povedati ljudem. Jaz to zmeraj primerjam z daljnogledom ali pa z mikroskopom.«

»V današnjem svetu, ko so vse informacije tako rekoč na dosegu roke, je še toliko bolj ključno, da si vzamemo čas za poglobljeno branje in za razumevanje prebranega. Le tako lahko zares razumemo raznolikost ter kompleksnost sveta in družbe.«

»Pogum Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastjana Krelja, Adama Bohoriča in drugih je moč slovenske besede vtkal v zapise in knjižne opuse, ki danes odpirajo poti novim kulturnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Kot narod in mislečo skupnost nas opredeljuje ljubezen do kulture, knjige in našega jezika.«

»Ničevo je upanje biti zveličan po pismih odpustkov, pa če tudi sam komisar odpustkov ali sam papež za to zastavi svojo dušo.«

»Želela bi si, da bi ljudje pisma in druge vire, ki so v nemajhni meri že dostopni v slovenskem jeziku, bolj pozorno brali, da bi tako stopili globlje v ta svet in bi ga videli manj črno-belega.«

»Apriorno povzdigovanje kogar koli v imenu nacionalnega zgodovinopisja ali česa drugega ni na mestu!«

»Odkar svet stoji, se to ni še nikdar zgodilo, zakaj slovenski jezik se doslej nikoli ni pisal, še manj pa tiskal.«

»Kar zadeva protestantizem in katolištvo v 16. stoletju, je še vedno razširjeno pretirano poenostavljanje: protestantizem naj bi bil prinašalec napredka, katolištvo pa njegov zaviralec. Slika zagotovo ni tako črno-bela.«

»Trubar se skozi svoja dela kaže kot zelo zanimiv, samosvoj človek. Nikoli ni črpal zgolj iz enega samega vira, delal je zelo intenzivno, izstopa njegova zavzetost za 'pravi nauk Jezusa Kristusa'.«

»Fejst vesejla san, da té svéjtek – dén reformacije – gnes praznüvlem z vami.«

»Trubar nas je prvič nagovoril kot 'lube Slovence' in s tem vzpostavil povezavo, ki velja še danes: Slovenci smo tista skupnost, ki jo določa jezik bolj kot zamejenost nekega ozemlja.«

»V zavesti Slovencev je prisotna pogosto izkrivljena slika o dosegu in razsežnostih slovenske reformacije in protestantizma.«

»Primož Trubar je svoje, morda najznamenitejše besede zapisal prav v povezavi z bojem proti skušnjavam.«

»Kot so protestantski izobraženci prevajali verske spise, da bi zagotovili bolj demokratičen dostop do vere in znanja vsakomur . . . moramo danes poskrbeti, da bodo necenzurirane, politično neobarvane vsebine ostale dostopne vsem.«

»Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti, danes na podoben način potrebujemo pogum in odločnost, da zagovarjamo pravice, zlasti manjšinskih in marginaliziranih skupin, in jih z zapisovanjem njihovih neodtujljivih pravic ščitimo.«

»Jezik lahko zaščitimo formalno, z zakonodajo spodbudimo njegov razvoj, a ker je jezik živ organizem, ga ohranjajo in razvijajo njegovi govorci in govorke, pisci in piske – ti so pravi varuhi jezika!«

»Knjiga danes ni le vir informacij, ampak tudi zatočišče samote in tišine, ki sta v času vseprisotnih družbenih omrežij tako težko dosegljivi.«

»Oči svetovnih založniških trgov bodo uprte v nas, to je priložnost, da bodo v številnih državah sveta brali naše avtorje in avtorice, spoznavali naše ilustratorje, umetnike in oblikovalce, slovenski kulturi so odprta vrata v svet in v globalno misel 21. stoletja, ki jo lahko aktivno sooblikujemo z drugimi narodi, kar se je v času mislecev in piscev, ki se jim danes poklanjamo, morda zdelo nemogoče.«

»Še hujša oblika komuniciranja pa je sovražni govor, saj ta ustvarja napetosti, povzroča globoke rane in vodi celo do nasilja in umorov.«