»Kot so protestantski izobraženci prevajali verske spise, da bi zagotovili bolj demokratičen dostop do vere in znanja vsakomur . . . moramo danes poskrbeti, da bodo necenzurirane, politično neobarvane vsebine ostale dostopne vsem.«
»Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti, danes na podoben način potrebujemo pogum in odločnost, da zagovarjamo pravice, zlasti manjšinskih in marginaliziranih skupin, in jih z zapisovanjem njihovih neodtujljivih pravic ščitimo.«
»Oči svetovnih založniških trgov bodo uprte v nas, to je priložnost, da bodo v številnih državah sveta brali naše avtorje in avtorice, spoznavali naše ilustratorje, umetnike in oblikovalce, slovenski kulturi so odprta vrata v svet in v globalno misel 21. stoletja, ki jo lahko aktivno sooblikujemo z drugimi narodi, kar se je v času mislecev in piscev, ki se jim danes poklanjamo, morda zdelo nemogoče.«
»Glede na čase, v katerih živimo, bi predlagal, da reformiramo svoje medčloveške odnose, da se vrnemo nazaj k spoštljivemu govoru, da vzamemo Sveto pismo, ki ga imamo od reformacije naprej v svojem, slovenskem jeziku v roke, da ga prebiramo, da spoznamo božjo voljo za naše življenje in da na podlagi tega tudi preoblikujemo svoje besede, svoje misli, svoja dejanja.«
»Predstava bo poučno zabavna ali zabavno poučna. Osnovna zgodba Bohoriča in Dalmatina na poti do obeh knjig bo pretkana s humorjem. Nagovarjala bo predvsem mlade, toda ustvarjalci bomo veseli, če si bodo čas zanjo utrgali tudi starejši občani, kakršen sem sam.«
»Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče.«
»Z natisom prve knjige v slovenskem jeziku je bil postavljen trdnejši temelj za preživetje tako slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Kot nas je slovenski knjižni jezik pred petsto leti uvrstil med kulturno razvite evropske narode, tako je tudi danes, v časih globalizacije in brisanja nacionalnih meja, prav slovenski jezik (še) vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je vezivo, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj naše samobitnosti.«
»Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati.«
»Ko začnemo jezik zapisovati, ko moramo postaviti pravila, se odločati med različnimi oblikami, za katere vemo, da v govoru obstajajo različne možnosti, začnemo ustvarjati novi jezik.«
»Svoje knjige je napisal za bralce, ki jih še ni bilo, napisal je knjige, ki si jih nihče ni želel, kljub temu pa je znal zanje pridobiti finančna sredstva ter pridobiti mlajši rod, ki je njegovo delo še dopolnil in nadaljeval.«
»V 20. stoletju in vse do danes se v slovenščini zrcali razmah prostosti misli in duha, razvila se je v uradni jezik samostojne države in postala tudi eden temeljev slovenske državnosti.«
»Lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev.«