Ključna beseda: reformacija

»Sovražen govor razdvaja državljane, spravljiv jih povezuje in oblikuje v močno in homogeno skupnost.«

»Postati moramo udje enega telesa, torej ene Kristusove skupnosti ali ene države, da se bomo medsebojno krepili, izgrajevali, spoštovali ter si pomagali.«

»Glede na čase, v katerih živimo, bi predlagal, da reformiramo svoje medčloveške odnose, da se vrnemo nazaj k spoštljivemu govoru, da vzamemo Sveto pismo, ki ga imamo od reformacije naprej v svojem, slovenskem jeziku v roke, da ga prebiramo, da spoznamo božjo voljo za naše življenje in da na podlagi tega tudi preoblikujemo svoje besede, svoje misli, svoja dejanja.«

»Predstava bo poučno zabavna ali zabavno poučna. Osnovna zgodba Bohoriča in Dalmatina na poti do obeh knjig bo pretkana s humorjem. Nagovarjala bo predvsem mlade, toda ustvarjalci bomo veseli, če si bodo čas zanjo utrgali tudi starejši občani, kakršen sem sam.«

»Nikoli še nisem sodeloval pri predstavi, ki bi nastala na podlagi stripa, se mi pa zdi, da v svojem razmišljanju in odrski navzočnosti velikokrat delujem stripovsko.«

»Celo če so živeli več sto let pred nami.«

»Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo.«

»Pot do tam pa je bila dolga in naporna. Zaznamujejo jo številni dogodki v naši zgodovini. Lepi in navdihujoči, pa tudi taki, ko je bil naš obstoj ogrožen. Vendar smo skoznje rasli, se učili in napredovali kot narod. Krepili smo svoj občutek za preživetje. Stali in obstali. Obranili in ohranili svoj jezik in kulturo. To srce slovenstva. Naše fizično in duhovno središče.«

»Z natisom prve knjige v slovenskem jeziku je bil postavljen trdnejši temelj za preživetje tako slovenskega jezika kot slovenskega naroda. Kot nas je slovenski knjižni jezik pred petsto leti uvrstil med kulturno razvite evropske narode, tako je tudi danes, v časih globalizacije in brisanja nacionalnih meja, prav slovenski jezik (še) vedno ključen del naše kulturne dediščine in identitete. Središče narodove zavesti. Je vezivo, ki nas povezuje, ohranja in predstavlja temelj naše samobitnosti.«

»Tudi danes ne smemo preslišati sporočil reformatorskega preporoda, da so, kadar obtičimo v močvirju lastnih nesoglasij in delitev, spremembe nujne in si moramo zanje vsi iskreno prizadevati.«

»Vsi, ki so bili pismeni, so brali in pisali v nemščini in latinščini in nihče se ni spraševal, zakaj bi slovenščino sploh potrebovali.«

»Ko začnemo jezik zapisovati, ko moramo postaviti pravila, se odločati med različnimi oblikami, za katere vemo, da v govoru obstajajo različne možnosti, začnemo ustvarjati novi jezik.«

»Vsem Slovencem milost, mir, usmiljenje in pravo spoznanje Boga po Jezusu Kristusu.«

»Svoje knjige je napisal za bralce, ki jih še ni bilo, napisal je knjige, ki si jih nihče ni želel, kljub temu pa je znal zanje pridobiti finančna sredstva ter pridobiti mlajši rod, ki je njegovo delo še dopolnil in nadaljeval.«

»Trubarjeva domačija po našem mnenju nima posebnega pomena le za lokalno skupnost, ampak za vse Slovence.«

»V slovenščini se zrcali razmah prostosti misli in duha.«

»Od kar svet stoji, se to nikdar ni zgodilo.«

»V 20. stoletju in vse do danes se v slovenščini zrcali razmah prostosti misli in duha, razvila se je v uradni jezik samostojne države in postala tudi eden temeljev slovenske državnosti.«

»Lahko rečem, da se je naš knjižni jezik rodil v turbulentnem času iz duhovnih globin Primoža Trubarja. Ta jezik je danes živ, odprt do novosti, razvija se v duhu ustvarjalnosti, to je jezik, ki se kaže kot neizčrpen vir čustvene, duhovne in miselne kondicije njegovih govorcev.«

»Žive naj vsi narodi.«

»Reformatorji v stripu so odgovor na to, kako lahko spremenimo svet, kako lahko ustvarjamo pomembne mejnike za življenje vseh – in kako so nam veliki ljudje v resnici povsem podobni. Celo če so živeli več sto let pred nami.«

»Hkrati pa je ta strip tudi poročilo o pubertetniški dobi slovenskega knjižnega jezika. O času, ko se je slovenski knjižni jezik že rodil, ni pa še povsem odrastel. V odraslo dobo sta ga namreč popeljali prav knjigi, na nastanek katerih se strip osredotoča: Biblija Jurija Dalmatina in slovnica Adama Bohoriča. Če je bil prevod celotne Biblije za slovenski knjižni jezik matura, potem je bila slovnica Adama Bohoriča maturitetno spričevalo.«

»Toda ko je Jaka izrisal prvo poglavje, me je navihana lahkotnost risbe, ki je vseeno vseskozi ostajala zvesta obdobju reformacije, navdihnila za šaljiv in parodičen pristop, ki vseeno spoštuje izvirno snov. Upam, da vam je kratkočasno predstavila utiranje poti, ki je pripeljala do slovenščine, kakršno poznamo danes.«

»Vse se je začelo, ko so slovensko besedo spravili na papir.«

»A ne pozabimo, da nas reformacija uči, da se spremembe začnejo pri nas samih.«

»Številni dokazi pričajo o naši tisočletni zgodovini, a pisati se je začela šele takrat, ko so Primož Trubar, Sebastjan Krelj, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in drugi napredni protestantski misleci slovensko besedo, ki se je do tedaj uporabljala le kot govorica naroda, spravili na papir.«

»Reformacija je spremenila kulturno-politični razvoj Evrope, izpopolnjevati je začela njen vrednostni sistem, v ospredje pa namesto vseobsegajoče in vase zastrte cerkvene postave postavila posameznika, malega človeka, ki je neodvisno od svojega družbenega statusa nosilec pravic, pa tudi odgovornosti.«

»Trubar za Slovence naredil to, kar je Luter naredil za Nemce.«

»Človek je svobodno bitje in vsi ljudje so enako vredni in enako pomembni in to je treba poudariti tudi v današnji družbi.«

»Da cenimo eden drugega, je izjemnega pomena. Seveda z odgovornostjo do sebe in do drugih, tudi do narave oziroma, kot bi rekli v krščanski terminologiji, do celotnega stvarstva.«