Ključna beseda: samostojnost

»Svoje poslanstvo je policija takrat opravila z odliko, in to svojo neomajno držo ohranja tudi danes.«

»Naša država nam ni bila podarjena, izbojevana je bila v vojaškem spopadu z mnogo močnejšim nasprotnikom.«

»Država smo vsi mi. Vem, da smo s pravo spodbudo, pravo vizijo in skupno zastavljenimi cilji ljudje pripravljeni trdo delati za to, da bo naša domovina vendarle odrasla.«

»Ne kaže se samo v pesmih in hvaljenju lastnih zaslug, temveč se izkazuje z aktivnim bojem za demokracijo.«

»Marsikaj smo dosegli, marsikaj je šlo narobe, sama pa si najbolj želim, da bodo na našo Slovenijo ponosni mladi.«

»Slovenska država lahko temelji le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter demokraciji.«

»Slovenija v 30 letih postala dinamična demokracija in vodilna regionalna sila pri spodbujanju varnosti in evroatlantskega povezovanja na Zahodnem Balkanu.«

»Jaz se nisem bal, mene ni bilo strah, sem pa vesel, da sem doživel ta nasmeh zgodovine.«

»Enotnost, ki temelji na spoštovanju različnosti, je danes morda neaktualen pojem, saj velika različnost pogledov težko pripelje do enotnosti, kar je občutiti tudi v slovenskem političnem kontekstu. Izrazita neenotnost Sloveniji škodi in ne koristi ter ni v pomoč Slovencem, ki živimo zunaj slovenske države.«

»Trideset let slovenske države je po mnenju SKGZ-ja in SSO-ja tudi priložnost, da 'se veselimo trenutka enotnosti in da z optimističnim pogledom zremo v prihodnost slovenskega naroda'.«

»Prihodnost, ki naj temelji istočasno na pluralnosti in na vrednotah, ki nas združujejo, kot je zavest pripadanja slovenskemu narodu z njegovimi najosnovnejšimi izrazi.«

»Morda nismo tam 'še v vseh segmentih družbe in vseh podsistemih, a tisti, ki od blizu poznamo delovanje starega sistema, vemo, kakšno pot smo prehodili.'«

»Demokratična ne bi bila samo ureditev, ampak bi demokratično postalo tudi mišljenje in delovanje ljudi.«

»Kot odgovorni državljani bomo morali vsi v naše skupno iskanje boljših razmer, večje blaginje in spoštljivega razumevanja prispevati svoje predloge.«

»Ne glede na vse, kar poslušamo, kdo je bil osamosvojitelj in kdo ne, je dejstvo, da smo imeli sicer najprej res predsedstvo Republike Slovenije, samo eden pa je bil prvi predsednik vlade, prvi obrambni, notranji ali drugi resorni minister, le eden je bil prvi poveljnik nastajajoče Slovenske vojske itd.«

»Tega mesta jim v zgodovini slovenske države ne more nihče vzeti.«

»Tudi Cankarja je bilo sram njegove matere, ker je bila preveč kmetiška, kot je zapisal, a vendar ga je ona rodila in njeno garanje ga je šolalo.«

»Znali bi drug drugemu prisluhniti in bi se, vedno in povsod, trudili drug drugega razumeti ter spoštovati.«

»Bližino, naklonjenost in podporo Svetega sedeža, in še zlasti papeža svetega Janeza Pavla II. osebno, pa smo še prav posebej občutili v obdobju pred 30 leti, ko se je slovenski narod odločil za samostojnost in vzpostavitev svoje države.«

»S tem smo državljanom poslali sporočilo, da njihovi sinovi ne bodo uporabljeni za prelivanje krvi v razpadajoči Jugoslaviji zunaj ozemlja Slovenije in da se bodo, če bo to tega prišlo, borili za svojo državo in na naših tleh.«

»Čutilo se je, da gre za poseben dogodek, da gre za samostojno Slovenijo.«

»Danes boste postali vojaki, pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije.«

»Svoje samostojnosti ne poskušamo neposredno uresničevati z vojaškimi sredstvi, temveč s pametno in racionalno politiko, ekonomskim razvojem, spoštovanjem človekovih pravic in strpnostjo.«

»Pot v samostojno Slovenijo ne pelje po nobeni bližnjici, ne prek enostranskih in nasilnih dejanj.«

»Sem smo se preselili predvsem zaradi Đoleta, da bi mu zagotovili boljšo prihodnost, saj so bile razmere za otroke s posebnimi potrebami doma zelo slabe. Takrat je bila razlika med ustanovami velika.«

»Ko je mama prvič prišla v Center Janeza Levca, je prvič v življenju jokala od sreče, ker so v tem centru zaposleni zelo prijazni, lepo skrbijo za otroke in predvsem izkazujejo ljubezen do njih, to pa je zanje najpomembnejše.«

»Otroci priseljencev imajo pravico do dodatne strokovne pomoči v obliki slovenskega jezika, Đorđe pa je že toliko let v Sloveniji, da že zelo dobro govori slovensko. Če pa mu uide kakšna srbska beseda, ga popravimo, če reče recimo kupus, rečemo mi zelje in tudi sošolci ga popravljajo.«

»Đorđe je zelo vedoželjen fant v našem razredu, sodeluje na vseh področjih, tako pri učnem kot tudi pri ročnih delih, delovnih zaposlitvah, športu, skratka dejaven je na vseh področjih. Je zelo prijazen, pozoren, predvsem bi izpostavila to pozornost, hvaležen za vsako pomoč, res dobrosrčen fant.«

»Odnos do ljudi z Downovim sindromom se spreminja v Sloveniji in v Srbiji, položaj pa še vedno ni zadovoljiv. Ljudje premalo vedo o Downovem sindromu. Imajo določene zavore, ne vedo, kako naj gledajo, kaj naj rečejo. Ti otroci še vedno niso sprejeti tako, kot si zaslužijo.«

»Đorđe je zaljubljen v sošolko.«