Ključna beseda: samostojnost

»Svoje samostojnosti ne poskušamo neposredno uresničevati z vojaškimi sredstvi, temveč s pametno in racionalno politiko, ekonomskim razvojem, spoštovanjem človekovih pravic in strpnostjo.«

»Pot v samostojno Slovenijo ne pelje po nobeni bližnjici, ne prek enostranskih in nasilnih dejanj.«

»Sem smo se preselili predvsem zaradi Đoleta, da bi mu zagotovili boljšo prihodnost, saj so bile razmere za otroke s posebnimi potrebami doma zelo slabe. Takrat je bila razlika med ustanovami velika.«

»Ko je mama prvič prišla v Center Janeza Levca, je prvič v življenju jokala od sreče, ker so v tem centru zaposleni zelo prijazni, lepo skrbijo za otroke in predvsem izkazujejo ljubezen do njih, to pa je zanje najpomembnejše.«

»Otroci priseljencev imajo pravico do dodatne strokovne pomoči v obliki slovenskega jezika, Đorđe pa je že toliko let v Sloveniji, da že zelo dobro govori slovensko. Če pa mu uide kakšna srbska beseda, ga popravimo, če reče recimo kupus, rečemo mi zelje in tudi sošolci ga popravljajo.«

»Đorđe je zelo vedoželjen fant v našem razredu, sodeluje na vseh področjih, tako pri učnem kot tudi pri ročnih delih, delovnih zaposlitvah, športu, skratka dejaven je na vseh področjih. Je zelo prijazen, pozoren, predvsem bi izpostavila to pozornost, hvaležen za vsako pomoč, res dobrosrčen fant.«

»Odnos do ljudi z Downovim sindromom se spreminja v Sloveniji in v Srbiji, položaj pa še vedno ni zadovoljiv. Ljudje premalo vedo o Downovem sindromu. Imajo določene zavore, ne vedo, kako naj gledajo, kaj naj rečejo. Ti otroci še vedno niso sprejeti tako, kot si zaslužijo.«

»Đorđe je zaljubljen v sošolko.«

»Smo pa vedeli, da si lahko zaupamo, da sodelujemo, da bomo v takem načinu našli odgovore na vsa vprašanja. In smo tudi jih.«

»Stali smo in obstali. Postali smo gospodar na svoji zemlji.«

»Če je bila pred 30 leti mogoča skupna podpora plebiscitu, verjamem, da je tudi danes mogoč dogovor o skupnem boju zoper covid-19.«

»Želim si pa, da postanemo tako enotni doma, kot smo, ko se srečamo v kakšni oddaljeni državi sveta, daleč od doma.«

»Če si sodeloval v osamosvojitvi, ti to ne da pravice, da celih 30 let počneš, kar te je volja, za vse slabo pa iščeš krivce drugje.«

»Ko je morala ljudi nizka, ni čas za razdvajanje in delitve, temveč za sodelovanje in solidarnost.«

»Zavedam se, da je še vedno preveč krivic in da je veliko stvari treba urediti. To pa ni razlog, da svoje domovine ne bi imeli radi.«

»Gorbačova je fasciniral 'socialistični laboratorij' in takratni jugoslovanski sistem in Slovenijo je označil kot 'izložbeno okno socializma'.«

»Če sem decembra leta 1989 šel v Moskvo iz Jugoslavije v ZSRR, sem se po letih burnega dopisniškega dela leta 1996 vrnil z Ruske federacije v samostojno Slovenijo.«

»Eh, vi Slovenci, šta nam radite?«

»E, pa neče to Gorbačov, da pusti!«

»Prav vsak, ki je s svinčnikom obkrožil za samostojno Slovenijo, je ne glede na svoj izvor po krvi postal del slovenskega občestva, del naroda v modernem smislu.«

»Da vam je oziroma nam je uspelo takrat, leta 1990, preseči vse medsebojne razlike, poenotiti stališča in strniti vrste, je med drugim zaslužna naša slovenska zavest, da ko gre za vse nas, znamo in zmoremo stopiti skupaj.«

»Bodimo potrpežljivi, strpni, solidarni in odgovorni. Če kdaj, zdaj ni čas za politična prerekanja in kravje kupčije.«

»Temu primeren je bil tudi izid plebiscita. To so bili dnevi zanosa, dnevi praznovanja.«

»Bila sem zraven, ko se je vse začenjalo iz nič. To so mi v pogovorih tudi tuji novinarji najbolj zavidali.«

»Ljudje so se prepričali, da med strankami ni razlik pri tem vprašanju.«

»Pogovori so potekali dolgo v noč, spomnim se, da sva s Spomenko Hribar, s katero sva zagovarjala absolutno večino, hodila do posameznih članov Demosa ter jih preprečevala, da moramo zaupati ljudem.«

»Vlada je na srečo nastopila z zelo treznimi pogledi, kar je pripeljalo do dogovora, da moramo samostojnost razglasiti najpozneje v šestih mesecih.«

»Videli so, da je trup večji, roke in noge pa kratke. Da imam hondrodistrofijo, so zdravniki vedeli takoj.«

»Tudi če bi bilo res vse tako črno, bi moral staršem vliti vsaj nekaj upanja. Če bi me ta zdravnik videl danes, najbrž ne bi mogel verjeti, da sem popolnoma samostojna.«

»Lahko sem sama, če želim, ali pa v družbi. Moja družina je pridna, delavna in poštena. Ponosna sem nanje.«