»Kako so judovski zgodovinarji, pisatelji, pesniki, filozofi in teologi doživljali trpljenje in smrt v specifičnih zgodovinskih okoliščinah in življenjskih situacijah ter kako so zgodovinske dogodke in življenjske izkušnje predstavili v svojih pripovedih in pesmih, v dnevnikih, avtobiografijah in drugih spominskih zvrsteh ter v filozofskih diskurzih.«
»Je klic k empatiji, k sočutju do trpečih, k celjenju in zdravljenju nezaceljenih osebnih bolečin in stisk ter stisk sočloveka, skupnosti, narodov in vsega sveta, še posebej pa tistih, ki jih doživljamo kot drugačne od nas.«
»Nagon smrti ni želja po smrti, marveč želja po presežku življenja: po tistem, kar naj bi bilo več, a je manj od življenja. Od življenja, ki vključuje tudi filozofijo, namreč filozofijo kot ljubezen: kot radovednost. RAD IMETI, TO JE VSE.«
»ob njem vsak / dan prebije ure, ne meni se / za umikanje in spiranje obale, za / drsenje usedlin // v podmorske kanale, sleče se / in lovi ravnotežje v plitvini, tam so // valovi najmočnejši – si / govori, da je to // gola // degeneracija starega / tkiva, dezorientiranost, / ne k njej usmerjeno čustvo-/ vanje – vanje se potem potopi, zapusti slike in zvoke / s površja, dopusti, da / drugo telo z vso močjo vdira v vsako / njeno režo, poro, da jo premetava / po svoje, da je to njuno // edino še / mogoče zlitje«